Sporočilo za javnost
sreda, 20.marec 2019
V torek, 19. marca 2019, se je na pobudo Stanovanjskega sklada RS ( v nadaljevanju SSRS) na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ( v nadaljevanju FA UL) odvil zanimiv medgeneracijski in medinstitucionalni posvet Zamisli sodobnega bivanja. Dotaknil se je obstoječe slovenske stanovanjske problematike, stanovanjske politike, sodobnih stanovanjskih tipologij ter tudi izkušenj s samo gradnjo, prodajo in oddajo stanovanj.
Razdeljen je bil na dva dela. Uvodnemu nagovoru dekana FA UL dr. Mateja Blenkuša, ki je opozoril na razvojni razkorak gradnje stanovanj v zasebnem in javnem sektorju in zaključil s poetično mislijo finskega arhitekta Juhanija Pallasmae o pločevinasti strehi, dežju, primarnih občutkih in domu, so sledile tri arhitekturne predstavitve: Damjana Varšek s SSRS je predstavila vzorčno stanovanjski blok F3 na Brdu in izkušnje SSRS z njegovo gradnjo in prodajo stanovanj. Izr. prof. Anja Planišček s FA UL je skozi zanimivo statistiko podala slovensko stanje najemnih stanovanj, nato pa predstavila stanovanjske zadruge v Zürichu in na Dunaju ter slovensko zadrugo Zadrugator, ki ob podpori SSRS in MOL pripravlja vzorčni model tovrstne stanovanjske gradnje v Ljubljani. Mladi arhitekt David Groleger je prikazal zanimiv projekt vrtnega mesta, ki ga ob lastnem soočenju s stanovanjsko problematiko ter ob analizi pričakovanj in preferenc slovenskega prebivalstva razvija v zadnjih letih.
V drugem delu posveta so vabljeni gostje – Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), mag. Črtomir Remec, direktor SSRS, prof. Janez Koželj, podžupan MOL, izr. prof. Mihael Dešman, FA UL in prof. mag. Tadej Glažar, FA UL predstavili vzroke stagnacije stanovanjskega razvoja in predstavili nove strategije stanovanjske politike. Državni sekretar Aleš Prijon, sicer arhitekt, je predstavil aktivnosti reševanja stanovanjske problematike na MOP. Podžupan MOL, prof. Janez Koželj je opozoril, da smo v Jugoslaviji že imeli vzorno organizirane modele socialne stanovanjske gradnje – samoupravne stanovanjske skupnosti, ki jih je povozil kapitalizem s preferiranjem in nedotakljivostjo privatne lastnine. Direktor SSRS, mag. Črtomir Remec se je strinjal, da stanovanjska strategija ne pomeni le novogradenj, ampak tudi celovito revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, ki je bolj trajnostna v okoljskem in socialnem smislu, saj ne posega v naravni prostor, ampak ureja obstoječo pozidavo in omogoča socialno in generacijsko raznolikost. Mihael Dešman je stanovanjsko problematiko primerjal z okoljsko problematiko Greta: pri obeh je ključen aktivizem, obenem pa poudaril nujnost razvoja stanovanjskih tipologij tudi skozi eksperiment, ki sicer ni najcenejši, prinese pa najnaprednejše rezultate. V obdobju modernizma so se s stanovanjskimi tipologijami ukvarjali najvidnejši slovenski arhitekti – prof. Edo Ravnikar, Ilija Arnautović, Stanko Kristl, Edo Mihevc, Danilo Lapajne, Milan Mihelič, Viktor Pust … in oblikovali za tisti čas neverjetno napredno bivanjsko kulturo. Tadej Glažar je na primerih Nemčije in Švice predstavil primerjavo sodobnih stanovanjskih tipologij s slovenskimi. Ali dejstvo, da prične večina novih lastnikov ob vselitvi takoj prenavljati svoje novo stanovanje, kaže na izjemen individualizem in željo po izstopanju ali (tudi) na to, da tlorisne zasnove in materiali, s tem pa tudi stanovanjski zakon, pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in drugi obvezni pravilniki ne sledijo zahtevam časa?
Vsi vabljeni gosti so se strinjali, da je stanovanjska politika kompleksna tema, ključna za družbo in posameznika. In da mora slovenska država spodbujati gradnjo neprofitnih najemnih sodobno zasnovanih stanovanj, s katero bo normalizirala oziroma vzpostavila stanovanjsko politiko, ki je sedaj pravzaprav ni. Poslušalci so pri posvetu, ki ga je moderirala arhitektka Maja Ivanič, aktivno sodelovali z vprašanji, pomisleki in pobudami. Kljub izjemno težki stanovanjski situaciji, s katero se soočajo mladi, se je posvet zaključil optimistično – ne le zaradi dobro zastavljene Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, ki jo je vlada sprejela leta 2015, ampak predvsem zaradi strinjanja trenutno odgovornih glede nove stanovanjske politike ter izkazane volje po medgeneracijskem in medstrokovnem sodelovanju.
Povzetek pripravila Maja Ivanič