Direktor Stanovanjskega sklada RS, Črtomir Remec ter avtorici Maja Ivanič in Špela Kuhar so danes na novinarskem srečanju predstavili publikacijo Živim v lepi in sodobni soseski, ki na primeru sosesk Zeleni gaj na Brdu, Novo Brdo in Dolgi most 2 v Ljubljani, Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani povzema dobre prakse in spoznanja reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji.
“Stanovanjska problematika je bila in bo še naprej prisotna v vseh družbah, toda pristopi in načini njenega reševanja se med seboj razlikujejo. Če je bilo stanovanje v nekdanjem socializmu splošna družbena pravica, je v današnjem kapitalizmu državna pomoč pri zagotavljanju dostopnih stanovanj omejena na najranljivejše skupine,” je dejal Remec.
»Knjiga je korak naprej, da pokažemo, kako pomembno je živeti v kakovostno zasnovani stanovanjski soseski in v kakovostno zasnovanih stanovanjih,« je povedala soavtorica Špela Kuhar. V publikacijo, ki je napisana tudi v angleščini, sta avtorici vključili 6 strokovnih besedil, 68 profesionalnih arhitekturnih fotografij, 10 arhitekturnih opisov sosesk in 33 načrtov. Knjiga je nastala tudi na podlagi pogovorov s stanovalci, ahitekti in naročnikom. Uporabna spoznanja so zapisana v treh sklopih, in sicer se prvi sklop ukvarja z načrtovanjem sosesk, drug iz načrtovanjem (najemnih) stanovanj, tretji pa z racionalizacijo gradnje javnih stanovanj. »Menimo, da nam je z veliko razgretih razprav in iskanja kompromisov, kateri bi bili v številnih drugih panogah nerazumljivi, uspelo nekaj, kar bo sicer pokazal šele čas, in sicer ustvariti dom, dosegljiv dom,« je sklenila soavtorica Maja Ivanič.
Ob tem se je direktor Črtomir Remec navezal tudi na dunajski model kot primer dobre prakse in prikazal, kako bi ga lahko uporabili v Sloveniji. Bistvo dunajskega modela so dostopna zemljišča, kjer mesto Dunaj načrtno ustvarja zalogo zemljišč in jih prodaja za subvencionirano stanovanjsko gradnjo po izredno nizki ceni, nekajkrat nižji od tržne. Hkrati mesto Dunaj zagotavlja dolgoročno ugodno financiranje, kar je po besedah Remca nemogoče pričakovati pri nas. »Že Avstrija ima dvakrat višji BDP od slovenskega, Dunaj pa trikrat višjega. Nismo tako bogati, da bi si to lahko privoščili na mestnem nivoju. Vendar pa ima Ljubljana v zemljiški politiki vse pogoje, saj ima zelo aktualna zemljišča v Bizoviku, na Barju in v Stanežičah. To so lahko bodoče soseske, kjer lahko mesto Ljubljana po dunajskem modelu da začetni zagon gradnje. Prav tako od Ljubljane ne moremo pričakovati kreditov, saj je lepa, ni pa bogata. Na tem mestu bi morala pristopiti država, ki pa je obljubila sistemsko financiranje in ugodne kredite. Zato zdaj vsi čakamo sprejetje sistemskega zakona, da bomo lahko v tem mandatu začeli z gradnjo 5.000 novih javnih najemnih stanovanj. Skratka, iz dunajskega modela lahko nekaj naredita mesto in država,« dodaja Remec.
“Z vsemi aktivnostmi nam je uspelo zagotoviti pet tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanj, trenutno pa imamo v gradnji in pripravi še več kot 1.800 stanovanjskih enot,” je povzel direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.
Vir: SSRS