Stanovanjski sklad RS je na novinarskem srečanju predstavil rezultate uspešnega delovanja v preteklem letu. Realizirali so 513 stanovanjskih enot, za kar so porabili 56,88 milijona evrov. Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec je najprej poudaril, da so v okviru nacionalnega programu 2015–-2025, ki se izteče oktobra letos, uspeli izvesti več kot dodatnih 5.000 javnih najemnih stanovanj, ki so jih vključili v javno shemo. Ta danes šteje okrog 33.000 stanovanj.
»Za ta namen smo angažirali približno pol milijarde evrov v različnih oblikah, bodisi našega sklada bodisi občin in mestnih skladov oziroma javnih neprofitnih organizacij. Tu so še dokapitalizacije in krediti pa tudi Načrt za okrevanje in odpornost v skupni višini 60 milijonov evrov. Seveda pa so naši cilji višji, saj želimo v naslednjih 10 letih zgraditi 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar potrebujemo več denarja in predvsem več aktivnih udeležencev,« je izpostavil Remec.
Ob tem je poudaril, da bodo morali sodelovati tudi drugi akterji. »Veliko pričakujemo od DSU-ja, na katerega so bila prenesena zemljišča slabe banke. V načrtu ima po moji oceni več kot 2.000 stanovanj, ki jih lahko začnejo graditi v naslednjih letih. Potencial so še zadruge in drugi investitorji, ki bi po novem zakonu lahko vstopili v igro. Vsi skupaj lahko začrtane številke dosežemo. Republiški sklad sam tega ne zmore. Za teh 5.000 stanovanj smo namreč krepko garali in do rezultata prišli v okviru svojih zmožnosti. Naš cilj je bil 10.000 stanovanj do leta 2025. Do zdaj smo nekje na številki 8.500 in računamo, da bomo na 90 % na koncu tega nacionalnega programa, kar po moji oceni ni slab rezultat,« je pojasnil Remec.
Lani realizirali 513 stanovanjskih enot
V okviru lastnih investicij je Sklad v preteklem letu zaključil 91 stanovanj v Novi Dolinski (15,98 milijona evrov), projekt so slovesno odprli lani junija. V programih sofinanciranja javnih najemnih stanovanj (JNS) je sofinanciral 163 stanovanj, od tega 75 v Novi Dolinski (4,43 milijona evrov posojila Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper) in 88 v Zeleni jami v Ljubljani (4,1 milijona evrov posojila Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana). Za starejše je financiral 10 stanovanjskih enot v Veliki Polani (458.805 evrov posojila). Preko javnega poziva za nakup je pridobil 35 stanovanj v Vratih Javornika v Ravnah na Koroškem (4,02 milijona evrov) in 28 oskrbovanih stanovanj v Radljah ob Dravi (3,21 milijona evrov). Poleg tega je sklad pridobil zemljišče v Mirni v okviru predkupne pravice. V sodelovanju z MO Novo mesto je bila zgrajena tudi soseska Podbreznik v Novem mestu (24,68 milijona evrov) s 186 stanovanji, ki jo bomo slovesno otvorili 25. marca.
V gradnji ali pripravi je 1.934 javnih najemnih stanovanj
Remec je v imenu Sklada napovedal tudi začetek novega vala 1.934 javnih najemnih stanovanj z investicijsko vrednostjo več kot 400 milijonov evrov. Gre za največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji, kjer bodo v 17 projektih zrasle nove soseske vse od Jesenic preko Ljubljane do Lendave. Projekta na Jesenicah (46) in v Lendavi (80) sta že v gradnji, kmalu sledi Lukovica (82), za tri največje s skupaj blizu 1.100 stanovanji pa pridobivajo gradbeno dovoljenje v integralnem postopku in vsaj za Ljubljano in Maribor se pričakuje začetek gradnje že do konca tega leta. Skupaj bo v obdobju 2023–2026 v okviru vseh aktivnosti sklada končanih ali v gradnji do 3.000 javnih najemnih stanovanj. »Lahko rečem, da smo na dobri poti. Pokrivamo celotno Slovenijo in verjamem, da bomo zagotovili dovolj javnih najemnih stanovanj z izjemo prestolnice, kjer pa jih nikoli ne bo dovolj,« je povedal Remec.
V okviru javnega poziva za nakupe 2024–2025 je sklad letos sicer že realiziral nakup zemljišča v Celju in sodeloval kot tehnična podpora pri projektih v več občinah. V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je v 11 projektih izvedenih 714 novih najemnih stanovanj z neprofitno najemnino (od tega 136 oskrbovanih) v skupni vrednosti 36,2 milijona evrov, dodatno pa je s posojilom socialno razvojne CEB banke financiranih 9 projektov v vrednosti 70 milijonov evrov za 839 novih stanovanj (od tega 52 oskrbovanih).
Finančna konstrukcija mora biti stabilna
»Na naša vrata so po nakupu zemljišč v Celju potrkale številne občine s ponudbo zemljišč. Vendar se moramo zavedati, da so naše kapacitete omejene. Naša ideja je od vedno bila, da bodo občine nastopale kot investitorji, ki bodo pri nas iskale tehnično pomoč in pa financiranje. Zadeva se obrača in verjetno bo treba narediti selekcijo. Zemljišče v Celju in na Mirni imata svoje prednosti, zato smo ju tudi kupili. Predvsem bomo pozorni na nakup tistih zemljišč, ki že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, da jih mogoče lahko celo zamenjamo s katerim izmed naših projektov, ki je šele v fazi umeščanja v prostor,« je opozoril Remec. Ob tem je dodal, da v Skladu ne želijo situacij, ko na primer zaradi podzemnih garaž ali terasaste gradnje postane ekonomika projekta taka, da je ni mogoče izvesti v okviru stroškovnih najemnin. »Finančna konstrukcija mora biti celovita in najemnina mora vračati tudi tisti del, ki je v kreditih. En del bo v prihodnji lahko v dokapitalizaciji Sklada in en del v kreditih,« je dodal Remec.
Nov zakonodajni paket bo vključeval dva zakona
Na novinarskem srečanju so predstavili tudi predloge sprememb stanovanjske zakonodaje. »Prvič po osamosvojitvi smo dali signal, da bo finančna podpora zagotovljena in da lahko projekte načrtujemo bolj strateško. 100 milijonov evrov na leto državne pomoči je temelj stanovanjske politike, kjer bodo dostopna stanovanja osnova bivanja v Sloveniji za naslednjih 20 let. V tej smeri smo pripravili zakonodajni paket, ki ga bomo v javno obravnavo dali prihodnji teden,« je napovedal Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost RS.
Vključuje dva zakona, in sicer za Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, vključno z obnovami, in pa Novelo stanovanjskega zakona. Namen Zakona o financiranju bo zagotoviti finančni okvir za gradnjo in stabilne pogoje financiranja za desetletno obdobje do leta 2035. Novela stanovanjskega zakona pa želi izboljšati pogoje delovanja skladov in občin, eden od glavnih ciljev pa je tudi ohranjanje dostopnih najemnin.
Stanovanjski sklad RS je investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj in sofinancira gradnje v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki. Obenem je tudi kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj na območju celotne Slovenije. Skrbijo za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva. Stanovanjski sklad RS trenutno razpolaga z 7.389 najemnimi stanovanji. Za sofinanciranje občinam letos in prihodnje leto so namenili 31 mio evrov ter za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 15 mio evrov za zagotovitev do 500 javnih najemnih stanovanj. V gradnji ali pripravi za gradnjo na gradnjo imajo skoraj 2.000 stanovanj.
Vir: SSRS