Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
Iz podatkov zemljišče knjige in GURS je razvidno, da so lastniki dela Ulice Ivane Kobilce poleg SSRS še več kot 100 fizičnih oseb. Preostale parcele na omenjeni ulici pa so v lastništvu SSRS.
Zanima nas, zakaj lastništvo te parcele ni vpisano zgolj na SSRS (ali na Mestno občino Ljubljana, če je Ulica Ivane Kobilce kategorizirana kot javna cesta)?
Skozi območji F4 in F6 poteka interna ulica Ivane Kobilice (IK), ki je namenjena izključno za dostope lastnikom in uporabnikom nepremičnin na teh dveh območjih. Ulica IK ima dve parceli: parc. 1393/23, ki poteka skozi območje F4 in je v solasti etažnih lastnikov nepremičnin v objektih F4 in F6 ter parc. 1393/20, ki poteka skozi območje F6 in je v solasti etažnih lastnikov nepremičnin v objektih F6. Predmetna ulica ni javna cesta in tudi ni kategorizirana kot javna površina, zato ne more biti v lasti Mestne občine Ljubljana. Glede na dejstvo, da je investitor Stanovanjski sklad RS, prodal vsa stanovanja v objektih, ki so del teh dveh območij, cesta tudi ne more biti v lastništvu Stanovanjskega sklada RS, saj so kupci stanovanj z nakupom postali tudi lastniki predmetne ceste v sorazmernem deležu. Iz vpogleda v zemljiško knjigo je razvidno, da so na omenjenih parcelah vpisane številne plombe, ki predstavljajo predloge kupcev za vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo. Po realizaciji vseh plomb, Stanovanjski sklad RS ne bo več vpisan kot lastnik.
Prav tako se v območju soseske F4 pod ulico Ivane Kobilice nahaja skupna garaža objektov F4. Glede na to, da je pod ulico lastniška podzemna garaža, ulica IK ne more biti javna površina.
Ali je bilo predvideno, da bodo vse ceste znotraj sosesk Zeleni gaj in Novo Brdo prenesene v last občine?
Javne površine so določene z urbanističnimi akti, ki jih sprejema Mestna občina Ljubljana. Za predmetno območje velja urbanistični akt Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS3/5 Brdo, del območja urejanja VP3/2 Brdo in del območja urejanja VS3/3 Brdo – Vrhovci, Uradni list RS, št. 70/05, 57/08 – obv. razl. in 78/10. V predmetnem Zazidalnem načrtu javne površine znotraj posameznih stanovanjskih območij F4, F6 niso predvidene. Vse skupne površine znotraj posameznih stanovanjskih območij so interne, lastniške, zato tudi ne morejo biti prenešene na Mestno občino Ljubljana.
Zakaj je prišlo do takšnega vpisa v zemljiško knjigo? Je šlo za napako ali je vzrok kaj drugega?
Glede na to, da so vsi vpisi v zemljiško knjigo skladni z urbanističnimi akti Mestne občine Ljubljana in prodajnimi pogodbami sklenjenimi s posameznimi kupci, ne moremo govoriti o napaki, ampak zgolj o vpisu lastninske pravice na cesti, ki predstavlja del zunanje ureditve soseske F4 in F6.
Če je šlo za napako, kako je prišlo do nje?
Ponovno poudarjamo, da predmetni vpisi niso napaka.
Kaj to v praksi pomeni denimo za vzdrževanje te parcele, pluženje snega in podobno – se morajo vsi solastniki strinjati, gredo ti stroški iz njihovih žepov?
Za vzdrževanje lastnine in tudi za pluženje snega morajo skrbeti lastniki. Skladno z zakonodajo ima soseska upravnika, ki v imenu etažnih lastnikov skrbi za ustrezno funkcionalnost in urejenost soseske. Naloge upravnika so določene z zakonodajo ter pogodbo o opravljanju upravniških storitev, stroške upravnika krijejo lastniki stanovanj.
Kdaj ste bili obveščeni o tem problemu?
Glede na gornja pojasnila, ne moremo govoriti o problemu, saj vpisi sledijo določilom sklenjenih prodajnih pogodb. Težava je zgolj velika količina etažnih lastnikov, ki so predlagali vpis lastninske pravice na sorazmernem delu ceste, zato so v zemljiški knjigi parcele obremenjene z velikim številom plomb, ki jih sodišče počasi rešuje. Ne glede na to, je s plombo varovan vrstni red, zato ni bojazni, da etažni lastniki ne bodo vpisani kot solastniki, potem, ko bo njihova plomba prišla na vrsto.
Kako boste ta problem rešili?
Stanovanjski sklad RS nima vpliva na reševanje zemljiškoknjižnih zadev. Za to področje je pristojno Vrhovno sodišče RS.
Glede na to, da je na omenjeni parceli vpisanih ogromno plomb, ali imajo lastniki stanovanj v Zelenem gaju, ki so hkrati solastniki omenjene parcele lahko težave pri morebitni prodaji stanovanja in z njim tudi svojega deleža te parcele?
Menimo, da predmetna situacija ne bi smela predstavljati težav pri morebitni nadaljnji prodaji.
Ste se s podobno situacijo srečali še pri kakšni drugi parceli v soseski Zeleni gaj? Če da, na kateri? Kako ste tam rešili vpise?
S tako situacijo se Stanovanjski sklad RS še ni srečal, saj je običajna praksa, da so skupni deli že opredeljeni z aktom o vzpostavitvi etažne lastne. V konkretnem primeru pa cesta pripada dvema območjema, kjer je gradnja potekala z zamikom, zato se zadeve ni dalo rešiti na drugačen način. Pri morebitni nadaljnji prodaji stanovanja je smiselno, da lastniki vložijo ločene predloge za vpis lastninske pravice. Na ta način bodo zagotovili hitrejši vpis lastninske pravice na stanovanju, vpis lastninske pravice na cesti pa bo izveden naknadno, po vrstnem redu.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS