Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
S koliko oskrbovanimi stanovanji trenutno razpolaga sklad?
Stanovanjski sklad RS ima trenutno v lasti 237 oskrbovanih stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji.
Kakšni so pogoji za pridobitev?
Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki so stari nad 65 let. Poleg prosilca lahko v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe – uporabnika, starejše od 65 let.
Zdravstveno stanje prosilca mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Ustrezno zdravstveno stanje mora biti podano tako pri prosilcu kot pri morebitnem zakonskem/zunajzakonskem partnerju ali drugi osebi, starejši od 65 let (priložiti je potrebno Izjavo prosilca/uporabnikov in potrdilo osebnega zdravnika).
Prosilec in zakonski/zunajzakonski partner prosilca oziroma druga oseba – uporabnik, starejša od 65 let ne sme/jo biti lastnik/i nepremičnega premoženja, ki je primerno za bivanje in presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, ki za enega člana znaša 18.489,60 eur, za dva člana 22.598,40 eur in za 3 člane 28.761,60 eur razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe.
Prosilec ali zakonski/zunajzakonski partner oziroma druga oseba – uporabnik ne smejo biti v osebnem stečaju in morajo imeti sposobnost plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, ki so vezani na najem.
Prosilci, ki so že bili najemniki Sklada in nimajo poravnanih vseh obveznosti iz predhodnih najemnih razmerij, oziroma nezakonite uporabe stanovanja v lasti Sklada ter morebitne stroške sodnega postopka ali obveznosti drugih sodelovanj s Skladom, se na ta razpis ne morejo prijaviti.
Kakšno je na drugi strani povpraševanje in potrebe in ali imate v načrtu povečanje obsega teh stanovanj?
Raziskav o potrebah in povpraševanju Stanovanjski sklad RS ne izvaja. Je pa v načrtu še 108 oskrbovanih najemnih stanovanj v Mariboru, Kranju in Novem Mestu.
Kakšne so čakalne vrste? In na katerih območjih v državi so najdaljše?
Stanovanjski sklad RS nima čakalne liste interesentov za najem ampak v primeru morebitnih praznih stanovanj objavi razpise za oddajo stanovanj na katera se prijavljajo zainteresirani posamezniki. V primeru, da prijavitelj ni izbran za stanovanje se mu na podlagi razpisnih pogojev vrne vplačani znesek za resnost ponudbe ter se lahko prijavi na enega od naslednjih razpisov, kjer so objavljena stanovanja za katera bi želel oddati prijavo za najem.
Kaj kažejo podatki – kdo so starejši, ki se odločijo za preselitev v oskrbovano stanovanje? Gre tudi za osebe, ki se odločijo predhodno oddati, prodati svojo nepremičnino, ker je zanje prevelika, predraga za vzdrževanje?
Stanovanjski sklad RS nima evidence oz. ne zahteva podatka o tem, kje so najemniki živeli pred vselitvijo v najemno stanovanje Sklada, zato vam tega podatka ne moremo dati.
Kolikšen delež oskrbovanih stanovanj se oddaja za neprofitno najemnino oziroma kakšna je povprečna cena najema in vseh dodatnih stroškov?
Od 237 oskrbovanih najemnih stanovanj se jih 88% oddaja po neprofitni najemnini.
Kot primer naj navedemo, da se oskrbovana stanovanja na lokacijah Pod Pekrsko gorco v Mariboru in Slovenj Gradec oddajajo po neprofitni najemnini in so točkovana s točkovalnimi zapisniki zaradi zahtev Mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru komponente 16: »Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj«. Najemnina za stanovanja na teh lokacijah se giblje od 212,04 EUR za stanovanje uporabne površine 31,9 m2 do 422,47 EUR za stanovanje 62,5 m2 uporabne površine.
Podatka o stroških vam ne moremo podati saj so vsa stanovanja zasedena, zato stroške plačujejo najemniki.
Koliko najemnikov je prejemnikov subvencije?
V mesecu avgustu je 12 najemnikov prejelo subvencijo iz naslova tržnih najemnin.
Kako velik izziv je zagotavljanje spremljevalne oskrbe in na kakšen način jih zagotavljate?
Na lokacijah, kjer je bilo pred leti zagotavljanje dodatne oskrbe še izvedljivo, je oskrba organizirana preko Domov za starejše oz. centrov za pomoč starejšim. V zadnjem času pa se soočamo z dejstvom, da ni mogoče dobiti izvajalca storitev za pomoč na daljavo preko SOS stikal nameščenih v oskrbovanih stanovanjih, saj zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče dobiti izvajalca storitev. Tako ima Stanovanjski sklad RS za omenjena stanovanja, enako kot Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sklenjeno pogodbo o E-oskrbi z družbo Telekom Slovenije d.d., ki pa za montažo svoje opreme za izvedbo in delovanje E-oskrbe ne potrebuje nikakršne vnaprej pripravljene opreme. Vsi najemniki so ob vselitvi obveščeni na možnost sklenitve E-oskrbe preko Telekoma Slovenije d.d., pri čemer pa si mora najemnik sam, glede na svoje potrebe, priskrbeti ustrezno povezavo za klic v sili s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom storitev.
Za oskrbovana stanovanja v soseski Pod Pekrsko gorco smo dodatno preverjali tudi možnosti vzpostavitve povezave s klicnim centrom v bližjem domu upokojencev, kjer so nam prijazno pojasnili, da pogodb za te storitve ne morejo sklepati, niti oni niti katerikoli drug dom starejših občanov, saj zaradi pomanjkanja kadra niso sposobni izvajati teh storitev. Enak problem je prisoten tudi v Ljubljani.
Kolikšni so za stanovalce v povprečju dodatni stroški za tovrstne storitve, v kolikor jih potrebujejo oz. za katere dodatne storitve morajo doplačevati? /
Koliko oskrbovanih stanovanj je brez kakršnekoli oskrbe?
Kot že navedeno je v stanovanjih, kjer ni mogoča povezava z že nameščenimi SOS stikali v stanovanjih, možnost sklenitve pogodbe s ponudnikom storitev za E-oskrbo, za izvedbo katere se odloči vsak posameznik glede na svoje potrebe in jih tudi plačuje.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS