Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
Na nas so se obrnili stanovalci oskrbovanih stanovanj, da je življenje v Soseski nevzdržno, ker so naseljeni skupaj z družinami z majhnimi otroki.
Tam se dogajajo preprodaje vozil na črno, divjanje mimo blokov, nočni hrup, otroci so pozno v noč zunaj in kričijo, če jim upokojenci kaj rečejo, jih ustrahujejo njihovi starši (gre za večinoma družine romskega porekla in drugih narodnosti).
Kako boste rešili ta problem, glede na to, da ste upokojence naselili med te družine pod pretvezo, kot pravijo, da jim je bil obljubljen miren okoliš, z veliko zelenja, sprehajalnimi potmi. Zdaj pa so zaradi hrupa in številnih otrok, nevarnih poslov, vlomov, zaprti v stanovanjih??? Pogosto je v soseski policija. Tudi v parku znotraj atrija so postavljena igrala in ni mirnega kotička za starejše? Pravijo, da so jim bila stanovanja prodana pod pretvezo mirne soseske in z nizkimi obratovalnimi stroški, ki so zdaj vedno dražji, saj se jim zaračunava tudi za popravilo otroških igral!!! Razlike so tudi v najemni pogodbi in na položnicah, vsaj kar se tiče navedenih površin stanovanja! Kako odgovarjate na to?
Najprej bi se radi zahvalili za priložnost, da se odzovemo na pomisleke, ki so jih izrazili posamezni stanovalci oskrbovanih stanovanj v naši soseski. Če se pojavijo nejasnosti, smo vedno pripravljeni ponuditi pojasnila in podporo našim najemnikom, na voljo smo za vse, ki potrebujejo dodatno podporo ali imajo predloge za izboljšanje skupnostnega življenja. Vse stanovalce spodbujamo, da sodelujejo pri vzpostavljanju varnega in prijetnega okolja, saj je varnost skupna odgovornost vseh prebivalcev. Pomembno je, da razumemo izzive, s katerimi se soočajo, in se pogovorimo o ukrepih, ki jih že izvajamo, ter o naši želji k zagotavljanju kakovostnega bivanja za vse naše najemnike.
Naša soseska je zasnovana kot sodobno in vključujoče okolje, ki spodbuja socialno povezanost in medgeneracijsko sodelovanje. Zasnova stavb ustvarja notranje atrije in skupne trge, ki so namenjeni ustvarjanju občutka skupnosti in povezanosti med stanovalci. V soseski so postavljena igrišča za otroke, saj verjamemo, da so igrišča bistvenega pomena za otroški razvoj. Poleg tega smo z zasaditvijo zelenih območij poskrbeli za prijetno okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog in krepi občutek pripadnosti. Ob tem dodajamo, da je bila ves čas na voljo tudi predstavitev soseske, kjer so se lahko bodoči stanovalci seznanili z njenimi značilnostmi in prednostmi.
Kar zadeva skrbi glede hrupa in vedenja otrok, želimo poudariti, da so medgeneracijsko sodelovanje in sobivanje različnih družbenih skupin eden od temeljev naše soseske. Zavedamo se, da spremembe in sobivanje v soseski zahtevajo prilagoditve, zato si prizadevamo za spodbujanje dialoga in razumevanja med različnimi generacijami in kulturnimi skupnostmi. Pomembno je poudariti, da so vsa stanovanja v naši soseski oddana v najem, ne pa prodana. Oddaja stanovanj v najem je skladna z veljavno zakonodajo in smernicami ter je usmerjena k ustvarjanju trajnostne in povezane skupnosti.
Zakaj upokojencem ni bila dana možnost predogleda stanovanj pred podpisom pogodbe, ampak šele ob izročitvi ključev?
Najemnikom oskrbovanih stanovanj je bila po izboru in pred podpisom najemne pogodbe dana možnost ogleda stanovanj. Najemniki so bili napoteni, da v primeru interesa za ogled kontaktirajo pooblaščeno upravnico stanovanj, ki je bila na objektih prisotna ves čas, in se dogovorijo za termin ogleda. Tako je bila odločitev, ali bodo izkoristili možnost ogleda pred podpisom najemne pogodbe ali ne, prepuščena najemnikom.
Zakaj ste v sosesko naselili družine s subvencioniranimi najemninami, posebej pa romske družine – je bil to pogoj EU za pridobitev evropskih sredstev?
Stanovanjski sklad RS ima skladno z ReNSP15-25 vlogo glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike in nalogo povečanja javnega najemnega fonda stanovanj tam, kjer so s PROSO izkazane potrebe po njih. ReNSP15-25 ob tem določa: “Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo fond najemnih stanovanj oblikoval v skladu s prostorsko razvojnimi trendi, upoštevajoč potrebe prebivalcev in gospodarstva. S ponudbo najemnih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS bo prebivalcem omogočeno kandidiranje za najemno stanovanje izven občine stalnega prebivališča, kar bo omogočilo približevanje ljudi delovnim mestom in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi dnevnih migracij.« ReNSP15-25 in zakonodaja ne dovoljujeta Stanovanjskemu skladu RS razlikovanja med prebivalci – upravičenci za najem glede na njihovo narodnost, manjšinsko ali drugačno pripadnost in tega se Stanovanjski sklad RS v celoti drži tudi pri delovanju in svojih razpisih za oddajo v najem. Sklad skladno z zakonodajo ne sprašuje po narodnosti ali manjšinski pripadnosti prijaviteljev in tako ni seznanjen, kateri prijavitelji na javni razpis so pripadniki romske ali drugačne manjšine. Prav tako Stanovanjski sklad RS ne pridobiva na nobeni lokaciji stanovanj, ki bi jih oddajal le romski ali drugi manjšini ter tako ne spodbuja nobene getoizacije, segregacije ali nestrpnosti.
Glede na naše izkušnje na področjih občin z romskim prebivalstvom je po našem mnenju potrebno, da vsak subjekt državne, lokalne in javne uprave od občine, ministrstev, Urada za enake možnosti, Varuha človekovih pravic, Varuha enakih možnosti, Centrov za socialno delo in tudi organov, pristojnih za javni red in mir, pregon kaznivih dejanj in prekrškov, svoje pristojnosti izvaja dosledno, nediskriminatorno, v preventivnem programu, učinkovito in vezano na vse skupine prebivalstva. Posebej je potrebno, da vsi ti organi komunicirajo tudi z romskimi predstavniki in svetniki ter njihovimi organizacijami. V kolikor Stanovanjski sklad RS prejme pritožbo zoper našega najemnika, ima tako kot vsak drug lastnik stanovanja možnost, da na podlagi ustreznih dokazil najemnika (vključno s člani njegovega gospodinjstva), ki krši določila najemne pogodbe ali hišni red, pozove, da kršitev odpravi, sicer mu lahko odpove najemno pogodbo in zahteva izselitev po stanovanjski in drugi zakonodaji. Nikakor pa ni mogoče vnaprej izločiti iz možnosti najema npr. Romov, zaradi določenih pomislekov, to bi po našem mnenju pomenilo očitno diskriminatorno ravnanje. Prav tako je najemnik (in uporabniki z njim) odgovoren za vso morebitno škodo, povzročeno v stanovanju ali na skupnih delih stavbe. V primeru, da bi prišlo do kršenja javnega reda in miru pa to ni več odgovornost Sklada, temveč se morajo aktivno vključiti ter ukrepati za to pristojne institucije.
Za stanovanja Pod Pekarsko Gorco je direktor Remec na lokalnem radiu dejal, da bo najemnina 6 evrov/m2, zdaj je okoli 8. ZAkaj takšna sprememba?
Najemnina za stanovanja v soseski Pod Pekrsko Gorco v Mariboru je določena na podlagi 117. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21). Ob upoštevanju posameznih delov stanovanj in pripadajočih delov (shramba, parkirno mesto), kot to določa Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05) je od 1. 4. 2024 dalje mesečna najemnina za oskrbovano stanovanje v tej soseski znašala 6,12 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine stanovanja. V tej višini je upoštevana tudi vrednost stanovanjske opreme. Brez upoštevanje opreme znaša povprečna mesečna najemnina 5,64 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine stanovanja. Pred zadnjo spremembo vrednosti točke je mesečna najemnina v povprečju znašala 5,87 € z upoštevanjem opreme, oz. 5,41 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine brez upoštevanja opreme.
Na kakšni osnovi se je upokojencem zaračunala najemnina za nazaj za tri mesece, ker se je najemnina podražila s 1. 7.?
Najemnina za stanovanja v soseski Pod Pekrsko Gorco v Mariboru je oblikovana na podlagi metodologije za oblikovanje neprofitne najemnine, katera pa se letno usklajuje skladno z določbami Stanovanjskega zakona – SZ-1. S Sklepom o vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanj, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 13 z dne 16. 2. 2024 se je vrednost točke iz 3,5 € povišala na 3,65 €. Sprememba vrednosti točke vpliva na dvig neprofitne najemnine na višino, kot je bilo pojasnjeno v predhodnem odgovoru. Sprememba najemnine velja od 1. 4. 2024, kar Stanovanjski sklad RS uveljavlja v najemnih razmerjih.
Uslužbenka vašega sklada je na pogovoru z upokojenci preko zoom-a menda izjavila, da »bog ve, v kakšnih stanovanjih ste prej živeli«. Gre za upokojence iz dobro situiranih družin z visoko izobrazbo ipd. Kako odgovarjate na tak odnos s strani vaše zaposlene in kdo je to bil, ker se ni predstavila sogovornikom?
Izrečene besede na sestanku niso bile mišljene kot kakršnakoli žalitev, temveč kot opažanje, ki so ga nekateri morda povzeli napačno. Vsekakor ni bilo namenjeno implicirati, da so najemniki prej živeli v neurejenih domovih, zdaj pa v luksuzu. Izjava je izhajala iz dejstva, da so bili najemniki oskrbovanih stanovanj večinoma prej lastniki in uporabniki lastnih individualnih hiš, zato je prilagajanje na drugačne pogoje bivanja, kjer sobivajo različne generacije (mladi, stari, družine, samski, pari), lahko zanje nekoliko zahtevnejše. Pomembno je, da se izjava ne jemlje izven konteksta, saj njen namen ni bil žaljiv, temveč opozoriti na naravne izzive, s katerimi se lahko srečujejo novi stanovalci pri prehodu v skupnostno bivanje. Zavedamo se, da je vsaka sprememba okolja in življenjskega sloga lahko občutljiva, zato se v okviru možnosti trudimo zagotavljati podporo našim najemnikom v novi soseski.
Zakaj se stanovanja oddajajo pod sloganom oskrbovanih stanovanj, saj se v ničemer ne razlikujejo od ostalih tržnih stanovanj, vse storitve je namreč potrebno še dodatno plačati?
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09 in 17/11) določa minimalne tehnične zahteve za graditev stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj za starejše. Pri načrtovanju stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj se uporabljajo tudi določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, če z omenjenim pravilnikom ni določeno drugače. Prav tako morajo novozgrajeni objekti izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve v skladu z določbami Gradbenega zakona. Skladno z gradbeno zakonodajo se objekt, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt, lahko začne uporabljati po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje je z vidika 14. člena upoštevan v kolikor je v oskrbovanem stanovanju zagotovljen prostor za namestitev in uporabo opreme, ki je v nadaljevanju omenjenega člena taksativno navedena.
Če povzamemo, so oskrbovana stanovanja zgrajena z upoštevanjem gradbene zakonodaje in podzakonskih predpisov (med katere sodi tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje) s pridobitvijo uporabnega dovoljenja pa se jih lahko začne uporabljati. Pri tem se od investitorja ne zahteva namestitve opreme navedene v 14. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje temveč le, da je zagotovljen prostor za njeno namestitev in uporabo. Oskrbovana stanovanja Stanovanjskega sklada RS pa so delno opremljena in sicer s kuhinjo, vključno z aparat in omarami, prav tako je opremljen skupni prostor, namenjen druženju najemnikom oskrbovanih stanovanj.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS