Spoštovani,
v imenu direktorja Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomirja Remca se zahvaljujemo za vaša vprašanja in vam posredujemo njegove odgovore:
Veliko ljudi je v uničujočih poplavah izgubilo streho nad glavo in potrebujejo vsaj za določen čas nadomestna bivališča. Koliko stanovanj lahko oziroma je dal na voljo tem ljudem Stanovanjski sklad RS in v kateri krajih?
Stanovanjski sklad RS v sodelovanju s svojima hčerinskima družbama aktivno upravlja s fondom skoraj 8.000 stanovanj, ki jih oddaja v najem, ter vzporedno gradi in za gradnjo pripravlja skoraj 1.500 novih stanovanj širom Slovenije. V okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju s pooblaščenimi upravniki stanovanj in objektov izvajamo natančne preglede posledic deževja in plazov v okviru lastnega stanovanjskega fonda s poudarkom na zbiranju ključnih informacij za natančno popisovanje škode ter sodelovanju pri aktivnostih sanacije posledic. Poleg tega Stanovanjski sklad RS s pristojnim ministrstvom za stanovanjske zadeve sodeluje pri oblikovanju strokovnih pravnih podlag, smernic in ukrepov za izvajanje izrednih dodelitev stanovanj ter bivanjske pomoči različnim skupinam prebivalstva, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih. Izpostavili smo potrebo po vzpostavitvi pravnega okvira, ki bo omogočil izvedbo teh dodelitev na zakonit, transparenten in učinkovit način. Trenutno v Sloveniji primanjkuje ustrezna pravna podlaga ter vzpostavljen sistem za izvajanje tovrstnih ukrepov, kar predstavlja izziv pri hitrem in ciljno usmerjenem ukrepanju ob naravnih nesrečah.
Stanovanjski sklad RS je Ministrstvu za solidarno prihodnost že podal seznam razpoložljivih kapacitet v lasti sklada, ki bi lahko bile ob vzpostavitvi ustrezne pravne podlage namenjene prebivalcem, ki so bili prizadeti v poplavah. Konkretno bi lahko skupno z novima projektoma na Ravnah na Koroškem in Radljah ob Dravi zagotovili okvirno 200 stanovanj, ki se nahajajo po vsej Sloveniji, vključno s posameznimi stanovanji na območjih, ki so utrpela najhujše posledice, kot so Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem.
Z navedenimi ukrepi in aktivnostmi Stanovanjski sklad RS aktivno izvaja svojo vlogo pri obvladovanju in omilitvi posledic naravnih nesreč ter obenem učinkovito prispeva k vzpostavitvi ustreznih sistemskih okvirov za usmerjeno pomoč in podporo prebivalstvu v izrednih razmerah. Ob tem je Stanovanjski sklad RS resornemu ministrstvu izpostavil, da bi mu moral ustanovitelj za ustrezno odzivanje čim prej omogočiti dodatne kvote za zaposlitev ustreznih kadrovskih okrepitev, za katere ga je že večkrat zaprosil in s katerimi bi lahko opravljal nepričakovane aktivnosti pregledovanja in odpravljanja nastale škode v svojih nepremičninah, izvajal ukrepe za svoje najemnike ter uporabnike, pripravljal gradiva za uveljavljanja škod za svoje nepremičnine, hkrati pa sodeloval tudi pripravi in izvajanju določenih ukrepov zagotavljanja nadomestnih bivanj za druge prizadete v nedavnih vremenskih neprilikah. Naj spomnim, da se plačila zaposlenih na Stanovanjskem skladu RS ne financirajo iz proračuna Republike Slovenije, temveč iz lastnih sredstev Stanovanjskega sklada RS.
Kje so se rezerve glede oddaje stanovanj družinam?
Rezerv glede oddaje stanovanj na območjih, ki so najbolj prizadeta, ni. Veliko družin je praktično čez noč ostalo brez vsega, na območjih, kjer stanovanj za najem ni na voljo, saj kot posledica kombinacije različnih dejavnikov za to ni bilo interesa niti pogojev. Obvladovanje stanovanjske problematike v poplavljenih območjih zahteva celostno in koordinirano delovanje med različnimi institucijami, vključno z vladnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter stanovanjskimi in gradbenimi organizacijami. Usklajevanje in sodelovanje so ključnega pomena za zagotavljanje hitrih in učinkovitih rešitev. Za reševanje težav na prizadetih območjih je potrebno razmisliti o inovativnih pristopih tako za začasno bivanje kot nadomestitev izgubljenih stanovanjskih kapacitet. Prilagodljivost in hitro ukrepanje sta ključni za izboljšanje razpoložljivosti in ustreznosti stanovanj za oddajo v najem. Pri tem je potrebno upoštevati, da se kljub močnim čustvenim in zgodovinskim pripadnostim prizadetih prebivalcev v določena okolja nadomestne gradnje in sanacije na ogroženih območjih ustrezno obravnavajo z vidika preprečitve morebitnih ponovnih izpostavljenosti in ogroženosti v prihodnosti.
Vlada predlaga kot nadomestno gradnjo – montažne hise, ker so te zgrajene hitro. Kaj pa prelagate vi oz Inženirska stroka? Je montažna hisa na poplavnem področju dobra izbira? In če ne, kaj bi morali storiti?
Montažne hiše morajo izpolnjevati gradbeno-tehnične standarde, ki zagotavljajo varno in učinkovito uporabo skladno z vsemi bistvenimi zahtevami. Enako kot hiše, zgrajene iz tradicionalnih materialov, so tudi montažne hiše zavezane k izpolnjevanju vseh ustreznih zakonskih predpisov. Pri prehodu na nadomestno gradnjo je izjemnega pomena hitra izvedba, zato menim, da so montažne hiše v osnovi primerna rešitev. Poudariti pa želim pomembnost, da se v občinah poiščejo nadomestne lokacije, ki so komunalno primerno urejene in niso izpostavljene poplavni ogroženosti. Pri oblikovanju rešitev je treba upoštevati tudi trajnostne vidike, da se prepreči podobne težave v prihodnosti. To zahteva načrtovanje gradnje in stanovanjskega razvoja, ki upošteva naravna tveganja in zagotavlja okoljsko in urbanistično vzdržnost. Celovito reševanje opisanih izzivov zahteva usklajeno delovanje z vladnimi organi ter lokalnimi skupnostmi. Prav tako je ključno prilagajanje stanovanjske politike glede na specifične potrebe prizadetih območij, kar bo omogočilo usmerjeno in učinkovito ukrepanje. Zaradi zapletenosti prostorskega načrtovanja, urejanja, dovoljevanja gradnje, upravnega odločanja in javnega naročanja pa bodo po mojem mnenju prilagojeni namenski izvedbeni ukrepi potrebni tudi na teh področjih. Nenazadnje pa lahko na podlagi postopkov odprave posledic plazov v Posočju ugotovimo, da bodo, čeprav bodo sprejeti taki ukrepi, ti postopki še vedno dolgotrajnejši kot sedaj prizadeti menijo in upajo, zato bo potrebno tudi ustrezno komuniciranje s prizadetimi in javnostmi.
Kje in kdo je zatajil, da je več kot 10 tisoč domov dobesedno odnesla voda. Boste kot inženirska stroka kaj predlagali. Bo v prihodnosti morali imeti v Sloveniji bolj pregledne in morebiti celo bolj stroge zakone o tem, kje graditi in kje ne?
V vseh svojih vlogah si ves čas prizadevam za povečanje osveščenosti in razumevanja pomembnosti sodelovanja in upoštevanja stroke. V skladu z veljavno zakonodajo o vodah je gradnja možna zgolj na območjih majhne poplavne nevarnosti. Za določanje teh območij, ki so primerna za gradnjo, so občine pristojne preko svojega prostorskega načrtovanja. S tem namenom opravljajo podrobne študije za oceno poplavne ogroženosti ter sprejemajo celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Pri procesu prostorskega načrtovanja in pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je usmerjeno v zagotavljanje protipoplavne varnosti, ima ključno vlogo tudi Direkcija Republike Slovenije za vode. S svojo strokovno presojo ter sodelovanjem kot soglasodajalec zagotavlja, da so gradnje izvedene na način, ki minimalizira tveganje pred poplavami ter vzpostavlja visoko stopnjo varnosti.
Nujno se moramo posvetiti iskanju sistemskih in trajnostnih dolgoročnih rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti na območjih, namenjenih gradnji. To vključuje tako individualne gradnje kot tudi večstanovanjske ali druge bivalne objekte. Morda bi lahko razmislili o vzpostavitvi tehničnih pisarn, ki bi se ukvarjale s prostorskim načrtovanjem in graditvijo na kritičnih območjih ali pa bi bile razporejene regionalno. S tem bi lahko zagotovili stalno strokovno prisotnost in usmerjanje pri načrtovanju, gradnji ter izvajanju ukrepov za poplavno varnost in varnost pred plazovi. Poleg pristopa, usmerjenega v infrastrukturne in tehnične rešitve za zagotavljanje poplavne varnosti, se bo v prihodnosti nedvomno izkazala za ključno tudi mobilnost prebivalstva kot pomemben element celovite strategije obvladovanja poplavne nevarnosti. Vse bolj se zavedamo, da je premik prebivalstva s poplavno ogroženih območij v varnejša naselja, včasih edina racionalna in trajnostna rešitev. Prav tako je pomembno, da se prebivalci osveščajo o tveganjih, povezanih s prebivanjem na območjih, ki so izpostavljena poplavam, ter se spodbuja preudarne odločitve o bivanju in gradnji.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS