Spoštovana novinarka gospa Saša Bojc,
skladno z zakonom o medijih vam podajamo naslednji odgovor na vprašanje, ki smo ga prejeli dne 16.3.2016:
Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025, ki velja od 5. decembra lanskega leta, opredeljuje na stanovanjskem področju štiri glavne cilje, med katerimi je prvi cilj zagotoviti uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, ter ugotavlja, da je za zagotavljanje uravnotežene ponudbe primernih stanovanj treba v prvi vrsti aktivirati obstoječi, a nenaseljeni stanovanjski fond in na ta način vsaj delno povečati obseg uporabnega stanovanjskega fonda. Na območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika pa je nujno treba zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in finančne politike, ki bodo investitorje spodbudili h gradnji primernih stanovanj in tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg. Novi Nacionalni stanovanjski program v povezavi s tem ciljem določa, da naj se s spodbujanjem in podporo alternativnim oblikam zagotavljanja stanovanj, kot so npr. stanovanjske zadruge (kooperative), razširi nabor možnosti in izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika. Program projektov, ki jih opredeljuje novi nacionalni program pa v povezavi s tem napoveduje tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, ki sedaj s stanovanjsko in drugo zakonodajo v Sloveniji niso urejene, imajo pa z njimi v kar nekaj državah pozitivne izkušnje, saj omogočajo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ki hkrati ustrezajo željam njihovih uporabnikov (lokacija, oprema, prostornost, kvadratura) in dolgoročno stabilnost bivanja. Upoštevajoč navedeno bodo v prihodnje aktivnosti države, ob sodelovanju z deležniki kot je Stanovanjski sklad RS, namenjene tudi preučitvi dodatnih možnosti za izvajanje alternativnih oblik bivanja in možnosti ter primernost socialnih podjetij za izvajanje alternativnih oblik stanovanjskih bivanja. S tem bodo povečane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega problema posameznika. A bolj pomembno vlogo pri širjenju alternativnih oblik bivanja bodo morale prevzeti tudi različne neprofitne stanovanjske in nevladne organizacije. Tako bi na primer ponudniki stanovanjskih skupnosti za mlade lahko bile lokalne skupnosti ali njihovi skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije pa seveda tudi zadruge (kooperative), ipd.
O stanovanjskih zadrugah govorimo, ko se posamezniki združijo v to obliko z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske zadruge, morajo biti njeni člani. Stanovanjske zadruge so v večini najbolj razvitih industrijskih držav takoj za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice najemnih stanovanj po ugodnejši najemni ceni in delujejo na podlagi vlaganja sredstev po principu zadružništva. Zemljišče za gradnjo stanovanj pod ugodnejšimi pogoji (dolgoročni najem) pridobi zadruga običajno na podlagi dogovora z lokalno skupnostjo. Zadruga sama običajno izvaja naloge – od priprave projekta za gradnjo do upravljanja s stavbo, stanovalci pa so izbrani med člani zadruge (zadružniki) in imajo možnost soodločanja pri upravljanju s stavbo.
Spremembe, nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016-2018 naj bi omogočile, da bo tudi Stanovanjski sklad RS lahko razvijal in strokovno ter finančno podprl takšne alternativne oblike bivanja – projekte v obliki financiranja z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji (Stanovanjski zakon – SZ-1 poglavje XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo, členi 150.a do 153. c) ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti Zakon o zadrugah, katerega sprejem sega v leto 1992. Trenutno je soinvestitorstvo po SZ-1 omejeno le na sodelovanje z občinami (in njihovimi javnimi stanovanjskimi skladi), partnerstvo pa je opredeljeno kot sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj, a zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so lahko le subjekti, ki so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V ta register se lahko vpiše le pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom – SZ-1 iz leta 2003 in Pravilnikom o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (sprejetim še po Stanovanjskem zakonu iz leta 1993), ki nikoli ni bil prenovljen, čeprav bi moral biti sprejet nov pravilnik skladno z določbami 2. odstavka 151. člena SZ-1 in bi moral urejati podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije.
Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS