Spoštovani gospod Remec!
Spremljala sem projekt Sobivamo in o njem tudi nekaj pisala. Urednica strani Generacija+ si je spet zaželela nekaj na to temo, pa sem mislila predstaviti kakšen primer dobre prakse, bolj konkretno, da bi lahko veljal kot zgled in spodbuda za take projekte. Iskreno, razen tistega gospoda iz Davče nisem zasledila nič. Pogovarjala sem se z gospo Vesno Dragan in gospo Alenko Ogrin. Prva govori o infotočkah, ki da delujejo in beležijo interes za uporabo in oddajo prostorov za sobivanje, druga organizira neformalno iniciativo na območju Ljubljane.
Spoštovana, vezano na vprašanja glede Sobivanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.
– Zanima me, kaj vas je navdušilo in kaj bi bilo mogoče prenesti v naše okolje? Kako hitro?
V okviru zakonodaje ima Avstrija določen odstotek zbrane dohodnine, ki ga mora država razdeliti pokrajinam za stanovanjsko gradnjo. Dunaju tako pripada približno 400 MIO EUR na leto. Mesto pa iz proračuna prispeva še okoli 200 MIO EUR v skupni znesek 600 MIO EUR delijo tretjino za novogradnje, tretjina za obnovo in vzdrževanje, tretjina pa za podporo posameznikom, ki si ne morejo privoščiti subvencionirane najemnine. Zasledujejo cilj, da bi vsako leto dokončali 9000 novih subvencioniranih najemnih stanovanj, za katera je zelo veliko zanimanje, saj je v subvencioniranih stanovanjih približno 70% prebivalcev. Izdelan imajo tudi sistemski način reševanja posameznih ciljnih skupin, kamor zagotovo sodijo tudi starejši ljudje. Na Dunaju smo si ogledali stanovanjski kompleks, ki starostnikom ponuja stanovanja v skupnosti kot alternativi posameznemu stanovanju na eni strani in oskrbi na domu na drugi strani. Namen projekta je zagotoviti inovativno tehnologijo, ki omogoča odziv na demografske spremembe, pri čemer zasnova bivalnih prostorov omogoča posamezniku zasebnost, istočasno pa mu omogoča različne oblike druženja. Navedeno potrjuje, da imajo v Avstriji urejen sistem zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, katerih predpogoj je ustrezen sistem financiranja, kar je največji problem oziroma izziv pri nujno potrebni spremembi zakonodajnih okvirov v Sloveniji. Po implementaciji ustreznega sistema v zakonodajo je časovna izvedba posameznih projektov lahko dokaj hitra.
– Kaj menite o tem? Kot razumem, je velik problem ta, da še vedno nimamo javne službe za najemniško upravljanje. Drži? Kje se zatika?
V okviru Stanovanjskega sklada RS že deluje lastna najemniška služba, ki se ukvarja z najemniškimi razmerji za lasten stanovanjski fond, ki obsega 3.056 najemnih neprofitnih stanovanj po celotni Sloveniji in 643 stroškovno najemnih stanovanj. Na osnovi sprejete Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje od 2015 do 2025 se načrtuje razširitev dejavnosti, zato je Stanovanjski sklad RS v preteklem letu za potrebe ustanovitve Javne službe za najemniško upravljanje pri zunanjih strokovnjakih naročil analizo ureditev v posameznih primerljivih državah Evropske unije, analizo stroškovne najemnine in pridobil predlog zakonskih določb za to področje. Trenutno je v teku projekt Razvoj okolja za podporo vzpostavitve javne najemniške službe v Sloveniji. Cilj projekta je pridobitev dejanskega stanja zasedenosti nepremičnin in možnosti oziroma potrebe vključevanja državnih institucij za pridobitev verodostojnih podatkov iz razpoložljivih evidenc. Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj. Predmetna javna služba bo lahko vzpostavljena šele s posebno opredelitvijo v okviru formalnopravne ureditve statusa Stanovanjskega sklada RS ob spremembi stanovanjske zakonodaje.
Novi načrtovani gradbeni projekti Stanovanjskega sklada RS so usmerjeni tudi v ponudbo najemniških varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše. V ta namen se načrtuje gradnja okvirno 175 oskrbovanih stanovanj na lokacijah: Ljubljana – Novo Brdo, Kranj – Ob Savi in Maribor – Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje. Na lokaciji ob Gerbičevi ulici v Ljubljani pa bo nastala nova soseska »Skupnost za mlade«, kjer je predviden tudi prostor za medgeneracijsko druženje. Trenutno s strani Stanovanjskega sklada RS potekajo pri Ministrstvu za finance in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ugotavljanja o načinu možnih zagotavljanj virov in zavarovanj s strani prosilcev.
– Kaj pa finance, kdo je tisti, ki bi moral financirati na primer ureditev stare hiše v enote, primerne za sobivanje, z manjšimi sobami s kopalnicami in skupnimi dnevnimi prostori?
SSRS ves čas vlaga napore za pridobitev primernih stanovanj preko javnih pozivov in razpisov. Trenutno je v teku predviden prenos posameznih nepremičnin s strani DUTB. Vsekakor pa je neglede na trenutne aktivnosti Stanovanjskega sklada RS potrebno na nivoju države v najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezne vire financiranja aktivne stanovanjske politike s strani države, pri čemer bi se v določenih segmentih vsekakor lahko zgledovali po uspešnem in že uveljavljenem dunajskem modelu.
– Kaj pa pravite na dilemo: načeloma je interesa med starostniki veliko, ko se je treba zares odločiti, pa jih ostane le peščica? Njihov odgovor je: če bi videli dober primer, hišo, ki na ta način dobro funkcionira, bi se laže odločili. Je prej kura ali jajce?
Starejši ljudje si večinoma ne želijo sprememb okolja, zaradi česar bi bilo potrebno zagotavljati oskrbovana stanovanja in druge ustrezne oblike bivanja po celotni Sloveniji. Regulirane oblike bivanja, v kolikor so na voljo, so za večino predrage, zaradi česar se poslužujejo drugih manj ustreznejših načinov in oblik bivanja starejših oseb. Izrednega pomena je, da se starejši ljudje vključujejo v novodobne načine bivanje že v času, ko so še aktivni in samostojni, kar zagotovo olajša odhod od doma in izboljša kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju.
Če vam ni odveč, vas prosim za nekaj misli na to temo in seveda vaš vtis z Dunaja, in kako premakniti zadevo?
Avstrija ima dolgoletno tradicijo uspešnih ukrepov na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, vendar jo ni enostavno primerjati z obstoječim stanjem pri nas in je model praktično nemogoče preslikati v Slovenijo. Vsekakor pa velja uporabiti uspešne prakse iz tujine, predvsem v smislu zagotavljanja stalnega sistemskega vira financiranja. Prav tako je potrebno prilagajanja gradnje namenu in uporabi z upoštevanjem vidika trajnostne rabe, funkcionalnosti in cenovne dostopnosti. Za vsako uspešno načrtovanje in izvajanje ustrezne stanovanjske politike sta na prvem mestu potrebna interes in sodelovanje države s stalnim in ustreznim virom financiranja. V Sloveniji je nujno potreben premik naprej za zagotavljanje dostopa do stanovanj različnega tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, za katere pa je nujna sprememba obstoječe zakonodaje ter uskladitev izvajanja javnih politik na vseh področjih.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS