Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, ali je sklad že proučil ponudbe in se odločil glede izvajalca za sosesko Novo Brdo?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, sporočamo vam, da je trenutno postopek izbire še v teku, odločitev bo znana 2.7.2019.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

1. Zaradi prekinitve pogodbe s podjetjem Rafael v začetku letošnjega leta, ki bi moralo izvesti zemeljska dela (izkop), se je gradnja soseske za nekaj časa ustavila. Zdaj smo opazili, da se dela znova nadaljujejo. Kdo je novi izvajalec zemeljskih del?

Gradbena dela se izvajajo na območju E1, kjer je investitor Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) in ne na območju, kjer je izvajal dela Rafael d.o.o.

2. Kdaj in kako je bil novi izvajalec zemeljskih del izbran in za koliko se vrednost razlikuje od prejšnjega izbranega izvajalca, torej podjetja Rafael?

Novi izvajalec še ni izbran, trenutno je postopek izbire še v teku.

3. Do kdaj ima novi izbrani izvajalec določen rok za končanje zemeljskih del?

Skladno z vsebino dokumentacije javnega razpisa bo imel novi izvajalec rok 24 mesecev za pridobitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja od uvedbe v delo.

4. Kolikšna zamuda je nastala zaradi zaustavitve del? Ali bo ta zamuda vplivala na zaključek celotne gradnje, ki je bila prvotno predvidena leta 2021?

Zamuda bo lahko ocenjena šele takrat, ko bomo začeli z izvedbo del.

5. Ali je SSRS že ocenil škodo, ki jo je zaradi spora z družbo Rafael, utrpel SSRS? Koliko znaša? Ali ste povračilo škode od Rafaela že uveljavili?

Dokončno bo škoda lahko ocenjena, ko bodo znani vsi podatki (razlika v ceni, novi roki ipd.), takrat bodo lahko izvedeni naslednji koraki do Rafael d.o.o.

6. Postopek za unovčenje bančne garancije za dobro izvedbo del proti podjetju Rafael je bil po vaših navedbah sprožen že februarja letos. Ali je ta postopek že zaključen in koliko znaša bančna garancija?

Bančna garancija je bila unovčena v znesku 176.964,80 EUR.

7. Ali je spor z družbo Rafael že zaključen ali so postopki še v teku? Se bo spor morda preselil na sodišče? Rafael namreč krivdo vali na SSRS, ker naj ne bi poskrbeli za pridobitev ustreznih soglasij?

Sodni postopek sprožen s strani Rafael d.o.o. je v teku.

8. Ste očitana soglasja zdaj za novega izvajalca del priskrbeli?

Soglasja skladno s pogodbo in razpisno dokumentacijo niso bila potrebna niti predvidena.

9. Kdaj je predviden začetek gradbenih del? Ali so že izbrani izvajalci? Kdo so? Koliko znaša vrednost gradbenih del?

Ponudbe so še v fazi pregledovanja.

10. Ali bo gradnja vseh 18 objektov s 498 stanovanji potekala sočasno ali se bo gradilo po fazah? Če bo potekala po fazah, kdaj je predviden zaključek prve faze?

Razpis je bil izveden v dveh sklopih, ki se lahko tudi neodvisno izvajata. Zaključek posamezne faze (pridobitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja) je predviden v 24 mesecih od uvedbe v delo izvajalca.

11. Ali je v soseski predviden vrtec? Glede na več tisoč novih prebivalcev soseske, ki jim SSRS obljublja višji standard bivanja, bi bilo pričakovati, da bo vanjo umeščen tudi vrtec. Če da, koliko oddelkov predvideva? Če ne, zakaj ne?

V soseski Novo Brdo vrtec skladno z OPPN ni predviden. Zagotavljanje kapacitet za vrtec je v pristojnosti Mestne občine Ljubljana (MOL). SSRS je prostor za vrtec zagotovil v soseski Zeleni gaj na Brdu, v sklopu objekta F3, vendar MOL zanj do sedaj ni izrazila interesa.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani gospod Remec!

Spremljala sem projekt Sobivamo in o njem tudi nekaj pisala. Urednica strani Generacija+ si je spet zaželela nekaj na to temo, pa sem mislila predstaviti kakšen primer dobre prakse, bolj konkretno, da bi lahko veljal kot zgled in spodbuda za take projekte. Iskreno, razen tistega gospoda iz Davče nisem zasledila nič. Pogovarjala sem se z gospo Vesno Dragan in gospo Alenko Ogrin. Prva govori o infotočkah, ki da delujejo in beležijo interes za uporabo in oddajo prostorov za sobivanje, druga organizira neformalno iniciativo na območju Ljubljane.

Spoštovana, vezano na vprašanja glede Sobivanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

– Zanima me, kaj vas je navdušilo in kaj bi bilo mogoče prenesti v naše okolje? Kako hitro?

V okviru zakonodaje ima Avstrija določen odstotek zbrane dohodnine, ki ga mora država razdeliti pokrajinam za stanovanjsko gradnjo. Dunaju tako pripada približno 400 MIO EUR na leto. Mesto pa iz proračuna prispeva še okoli 200 MIO EUR v skupni znesek 600 MIO EUR delijo tretjino za novogradnje, tretjina za obnovo in vzdrževanje, tretjina pa za podporo posameznikom, ki si ne morejo privoščiti subvencionirane najemnine. Zasledujejo cilj, da bi vsako leto dokončali 9000 novih subvencioniranih najemnih stanovanj, za katera je zelo veliko zanimanje, saj je v subvencioniranih stanovanjih približno 70% prebivalcev. Izdelan imajo tudi sistemski način reševanja posameznih ciljnih skupin, kamor zagotovo sodijo tudi starejši ljudje. Na Dunaju smo si ogledali stanovanjski kompleks, ki starostnikom ponuja stanovanja v skupnosti kot alternativi posameznemu stanovanju na eni strani in oskrbi na domu na drugi strani. Namen projekta je zagotoviti inovativno tehnologijo, ki omogoča odziv na demografske spremembe, pri čemer zasnova bivalnih prostorov omogoča posamezniku zasebnost, istočasno pa mu omogoča različne oblike druženja. Navedeno potrjuje, da imajo v Avstriji urejen sistem zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, katerih predpogoj je ustrezen sistem financiranja, kar je največji problem oziroma izziv pri nujno potrebni spremembi zakonodajnih okvirov v Sloveniji. Po implementaciji ustreznega sistema v zakonodajo je časovna izvedba posameznih projektov lahko dokaj hitra.

– Kaj menite o tem? Kot razumem, je velik problem ta, da še vedno nimamo javne službe za najemniško upravljanje. Drži? Kje se zatika?

V okviru Stanovanjskega sklada RS že deluje lastna najemniška služba, ki se ukvarja z najemniškimi razmerji za lasten stanovanjski fond, ki obsega 3.056 najemnih neprofitnih stanovanj po celotni Sloveniji in 643 stroškovno najemnih stanovanj. Na osnovi sprejete Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje od 2015 do 2025 se načrtuje razširitev dejavnosti, zato je Stanovanjski sklad RS v preteklem letu za potrebe ustanovitve Javne službe za najemniško upravljanje pri zunanjih strokovnjakih naročil analizo ureditev v posameznih primerljivih državah Evropske unije, analizo stroškovne najemnine in pridobil predlog zakonskih določb za to področje. Trenutno je v teku projekt Razvoj okolja za podporo vzpostavitve javne najemniške službe v Sloveniji. Cilj projekta je pridobitev dejanskega stanja zasedenosti nepremičnin in možnosti oziroma potrebe vključevanja državnih institucij za pridobitev verodostojnih podatkov iz razpoložljivih evidenc. Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj. Predmetna javna služba bo lahko vzpostavljena šele s posebno opredelitvijo v okviru formalnopravne ureditve statusa Stanovanjskega sklada RS ob spremembi stanovanjske zakonodaje.

Novi načrtovani gradbeni projekti Stanovanjskega sklada RS so usmerjeni tudi  v ponudbo najemniških varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše. V ta namen se načrtuje gradnja okvirno 175 oskrbovanih stanovanj na lokacijah: Ljubljana – Novo Brdo, Kranj – Ob Savi in Maribor – Pod Pekrsko gorco in Novo Pobrežje. Na lokaciji ob Gerbičevi ulici v Ljubljani pa bo nastala nova soseska »Skupnost za mlade«, kjer je predviden tudi prostor za medgeneracijsko druženje. Trenutno s strani Stanovanjskega sklada RS potekajo pri Ministrstvu za finance in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ugotavljanja o načinu možnih zagotavljanj virov in zavarovanj s strani prosilcev.

– Kaj pa finance, kdo je tisti, ki bi moral financirati na primer ureditev stare hiše v enote, primerne za sobivanje, z manjšimi sobami s kopalnicami in skupnimi dnevnimi prostori?

SSRS ves čas vlaga napore za pridobitev primernih stanovanj preko javnih pozivov in razpisov. Trenutno je v teku predviden prenos posameznih nepremičnin s strani DUTB. Vsekakor pa je neglede na trenutne aktivnosti Stanovanjskega sklada RS potrebno na nivoju države v najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezne vire financiranja aktivne stanovanjske politike s strani države, pri čemer bi se v določenih segmentih vsekakor lahko zgledovali po uspešnem in že uveljavljenem dunajskem modelu.

– Kaj pa pravite na dilemo: načeloma je interesa med starostniki veliko, ko se je treba zares odločiti, pa jih ostane le peščica? Njihov odgovor je: če bi videli dober primer, hišo, ki na ta način dobro funkcionira, bi se laže odločili. Je prej kura ali jajce?

Starejši ljudje si večinoma ne želijo sprememb okolja, zaradi česar bi bilo potrebno zagotavljati oskrbovana stanovanja in druge ustrezne oblike bivanja po celotni Sloveniji. Regulirane oblike bivanja, v kolikor so na voljo, so za večino predrage, zaradi česar se poslužujejo drugih manj ustreznejših načinov in oblik bivanja starejših oseb. Izrednega pomena je, da se starejši ljudje vključujejo v novodobne načine bivanje že v času, ko so še aktivni in samostojni, kar zagotovo olajša odhod od doma in izboljša kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju.

Če vam ni odveč, vas prosim za nekaj misli na to temo in seveda vaš vtis z Dunaja, in kako premakniti zadevo?

Avstrija ima dolgoletno tradicijo uspešnih ukrepov na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, vendar jo ni enostavno primerjati z obstoječim stanjem pri nas in je model praktično nemogoče preslikati v Slovenijo. Vsekakor pa velja uporabiti uspešne prakse iz tujine, predvsem v smislu zagotavljanja stalnega sistemskega vira financiranja. Prav tako je potrebno prilagajanja gradnje namenu in uporabi z upoštevanjem vidika trajnostne rabe, funkcionalnosti in cenovne dostopnosti. Za vsako uspešno načrtovanje in izvajanje ustrezne stanovanjske politike sta na prvem mestu potrebna interes in sodelovanje države s stalnim in ustreznim virom financiranja. V Sloveniji je nujno potreben premik naprej za zagotavljanje dostopa do stanovanj različnega tipa, in sicer s pomočjo spodbujanja različnih finančnih ukrepov, za katere pa je nujna sprememba obstoječe zakonodaje ter uskladitev izvajanja javnih politik na vseh področjih.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje

Pozdravljeni, na gospodarskem uredništvu Slovenske tiskovne agencije vas zelo lepo prosimo za odziv na današnjo odločitev vlade o odplačnem prenosu najbolj primernih nepremičnin za stanovanjsko gradnjo na Stanovanjski sklad RS in o možnosti prenosa dodatnih nepremičnin po opravljeni analizi njihove primernosti.

Odgovor na novinarsko vprašanje

Spoštovani, Vlada Republike Slovenije se je s sklepom odločila, da je za izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, nujno da Družba za upravljanje  terjatev bank d.d. najbolj primerne nepremičnine odplačno prenese na Stanovanjski sklad RS. Hkrati s sklepom, ki nalaga odkup nepremičnin, Stanovanjski sklad RS pričakuje, da bo skladov ustanovitelj, ki ga zastopa Vlada RS, za izvedbo tega sklepa sprejela tudi sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada RS v skupni višini odplačnega prenosa. Pri ocenjevanju vrednosti so na mestu tudi pričakovanja, da se pri vrednotenju upošteva dejstva, da bodo nepremičnine namenjene projektom za gradnjo javnih najemnih stanovanj in da bo nakupna cena temu primerna, saj vrednost odkupa neposredno vpliva na višino investicije in posledično na višino najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni, na STA bi prosili za podatek o tem, koliko ponudb je prispelo na razpis za izgradnjo stanovanjske soseske Novo Brdo, koliko so znašale in ali bo sklad katero sprejel. Kakšni bodo postopki naprej, kdaj je mogoče pričakovati izbiro izvajalca in začetek gradnje?

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

– koliko ponudb je prispelo na razpis za izgradnjo stanovanjske soseske Novo Brdo,

Za sklop E2 je prišla ena ponudba, in sicer GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV s partnerji KOLEKTOR KOLING INŽENIRING, INSTALACIJE, PROIZVODNJA D.O.O. in GP KRK D.D.

Za sklop E3 so prišle tri ponudbe, in sicer:

1. GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV s partnerji KOLEKTOR KOLING INŽENIRING, INSTALACIJE, PROIZVODNJA D.O.O. in GP KRK D.D.; 2. CGP, DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, INŽENIRING, PROIZVODNJO IN VZDRŽEVANJE CEST, D.D. s partnerjem SGP GRADITELJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE D.D.; 3. VG5, GRADNJA, INŽENIRING IN SVETOVANJE, D.O.O.

– koliko so znašale in ali bo sklad katero sprejel.

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

– Kakšni bodo postopki naprej, kdaj je mogoče pričakovati izbiro izvajalca in začetek gradnje?

Izvajalec gradbenih del bo izbran po pregledu vseh ponudb, predvidoma v roku 15 dni. Pogodba bo podpisana po pravnomočnosti odločitve o izboru.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

po mojih informacijah sta ob 10. uri odpirali ponudbe za gradnjo najemnih stanovanj na Brdu.

Zanima me:

– koliko ponudb je prišlo in katero podjetje je oddalo ponudbe

Za sklop E2 je prišla ena ponudba, in sicer GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV s partnerji KOLEKTOR KOLING INŽENIRING, INSTALACIJE, PROIZVODNJA D.O.O. in GP KRK D.D.

Za sklop E3 so prišle tri ponudbe, in sicer:

1. GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING, GRADNJA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV s partnerji KOLEKTOR KOLING INŽENIRING, INSTALACIJE, PROIZVODNJA D.O.O. in GP KRK D.D.;
2. CGP, DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, INŽENIRING, PROIZVODNJO IN VZDRŽEVANJE CEST, D.D. s partnerjem  SGP GRADITELJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE D.D.;
3. VG5, GRADNJA, INŽENIRING IN SVETOVANJE, D.O.O.

– koliko so bile posamezne ponudbe vredne

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

– kdaj boste izbrali izvajalca gradbenih del

Izvajalec gradbenih del bo izbran po pregledu vseh ponudb, predvidoma v roku 15dni.

– kdaj predvidevate, da boste podpisali pogodbo in kdaj se bodo dela začela

Pogodba bo podpisana po pravnomočnosti odločitve o izboru.

– kdaj je po novem predviden konec gradnje.

Konec gradnje se predvideva 24 mesecev po uvedbi v delo.

Dodatna novinarska vprašanja:

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na dodatna vprašanja:

Po mojih podatkih je vrednost skupne ponudbe (Gorenjska gradbena družba, Kolektor Koling in GP Krk) vredna 65 milijon evrov, kar je okoli 18 milijonov evrov več od ocenjene vrednosti, ki ste jo objavili v javnem naročilu. Je ta moj izračun točen?

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

Če je moj izračun točen me zanima ali boste to ponudbo upoštevali, saj presega ocenjeno vrednost?

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

Če te ponudbe zaradi previsoke vrednosti ne boste upoštevali ali to pomeni, da boste šli v novo javno naročilo?

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

Ponudbi za sklop E3 sta bili vredni 23,7  (CGP in SGP Graditelj) in 21,7 milijona evrov (VG5). Zanima me ali sta ti dve ponudbi v okviru skupne ocenjene vrednosti?

Ponudbe so trenutno še v pregledovanju.

Kako je sklad ocenjuje odziv na javno naročilo tako v smislu števila prejetih ponudb kot tudi njihovih vrednosti?

Za to oceno je še preuranjeno, saj so ponudbe trenutno še v pregledovanju, in postopek še ni pravnomočno zaključen.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, lepo pozdravljeni.

Zaradi priprave časopisnega članka, ki se navezuje na prodajo stavbnega zemljišča v okolici stanovanjskega bloka Šolska ulica 33-39 v Mozirju, na Vas naslavljamo nekaj novinarskih vprašanj. Stanovanjski sklad ima v tej stavbi namreč nekaj stanovanj. Ker so Vaši odgovori nanje prav tako ključni za objektivno predstavitev zgodbe, Vas naprošam za odgovore najkasneje do petka, do 15. ure. V primeru dodatnih vprašanj, se bomo na Vas ponovno obrnili.

Na nas so se namreč obrnili nekateri stanovalci in opisali dogajanje s prodajo določene parcele v okolici te stavbe. Parcelo sta nato na dražbi (prodajal je Vegrad d-d. v stečaju) kupila lastnika dveh stanovanj v tem bloku. Po ureditvi dokumentacije sta na ostale lastnike naslovila tudi ponudbo za nakup določenih parcel ostalim stanovalcem za prodajo. S tem naj bi stanovalci pridobili določene pravice do uporabe teh parcel. Gre med drugim tudi za dostop do njihovih parkirnih mest/dostop do zbirnega mesta za odpadke/dostop do klopi, ki so bile do zdaj namenjene stanovalcem. Tak dostop so stanovalci pred dražbo že imeli.

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, v zvezi z vašimi vprašanji, ki smo jih prejeli 29.5.2019 vam pošiljamo naše odgovore.

– Ali je bil Stanovanjski Sklad pred dražbo leta 2017 o dražbi sploh obveščen?

Stanovanjski sklad RS o takratni dražbi, po podatkih naših evidenc, ni bil obveščen. O dražbi in nakupu parcele smo bili obveščeni šele 5.4.2019, ko nas je upravnik stavbe obvestil o ponudbi etažnim lastnikom za odkup dela parcele.

– Ali je uveljavljal predkupno pravico? In kako? Kako se je sklad sploh lahko vključil postopek dražbe?

Stanovanjski sklad RS v postopku dražbe v stečajnem postopku ni imel predkupne pravice, zato o dražbi tudi ni bil obveščen.

– Koliko točno ima Stanovanjski sklad v lasti stanovanj v tej stavbi?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 11 stanovanj namenjenih za oddajo v neprofitni najem.

– V pogovorih z dvema lastnikoma parcele je bilo pojasnjeno, da je interes za nakup določenega deleža parcele zainteresiran tudi stanovanjski sklad. Ali to drži?

Ne drži. Stanovanjski sklad RS ima interes, da se celotna parcela določi kot last vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe in lastnikoma ni nikoli izrazil interesa za ureditev zadeve na način, da se odkupi del parcele. Ob ponudbi za odkup parcele smo zaprosili za nekatera pojasnila, ki pa jih nismo nikoli prejeli.

– Če drži, kako to, da je sklad šele zdaj pokazal interes za nakup teh deležev  in ne že v samem začetku, torej tik pred dražbo ali na njej? Ali bo sklad  zdaj plačal morda več kot pa bi za omenjene deleže, ki spadajo k stavbi, plačal v času dražbe?

Kot navedeno zgoraj, to ne drži in o dražbi Stanovanjski sklad RS ni bil obveščen. Parcela,  ki je bila na dražbi, sploh ne bi smela biti predmet prodaje,  saj je to zemljišče ki spada k  stavbi. Vegrad bi moral ob vpisu etažne lastnine tudi to  parcelo vpisati v zemljiško knjigo kot last bloka, pa to ni naredil.    Stanovanjski sklad RS je bil obveščen o tem, da so etažni lastniki sprejeli sklep, da upravnik stavbe, ki mora zastopati interese etažnih lastnikov, v stečajnem postopku prijavi izločitveno pravico na parceli in da se to, kar bi moral Vegrad naredi že prej, uredi v stečajnem postopku.  Verjeli smo, da bo upravnik svoje delo opravil. Naknadno, po prejemu ponudbe za odkup, smo ugotovili, da je upravnik stavbe izločitveno pravico v korist etažnih lastnikov stavbe sicer prijavil, vendar je stečajna upraviteljica pravico prerekala. Zaradi tega bi moral upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov izločitveno pravico uveljavljati v pravdi, česar pa ni storil. Zaradi tega je bila parcela, kljub temu, da je jasno, da gre za zemljišče, ki pripada stavbi, uvrščena na dražbo.

– Kako komentirate vse dogajanje, da so stanovalci zdaj v položaju, ko so primorani kupiti te parcele oziroma plačati uporabo le nekaj metrov površin od občinske ceste do svojih parkirnih prostorov, ki so v njihovi lasti. Drugače namreč se zadeva ne more rešiti? Ali gre znotraj vaših izkušenj za edini tak primer ali so se podobni primeri že dogajali kje drugje? Kako jih ponavadi rešujete? 

V omenjenem položaju se niso znašli samo stanovalci, ampak tudi vsi etažni lastniki, med katerimi je tudi Stanovanjski sklad RS. Odkup parcele ni edina možnost. Razmišljamo o sprožitvi sodnih postopkov, v katerih se bo dokazalo lastninsko pravico etažnih lastnikov stavbe na predmetni parceli in uveljavilo morebitno odškodninsko odgovornost oseb odgovornih za situacijo.

– Kako komentirate dejstvo, da je stečajna upraviteljica Vegrada d.d na tak način prodala te parcele na dražbi ne da bi kdorkoli domneval vnaprej, da bo lahko prišlo do zapletov zaradi prodaje s stanovalci?

Pričakovali bi, da bi stečajna upraviteljica proučila situacijo, preden se je odločila za javno dražbo oziroma da bi se odločila za druge zakonsko dopuščene možnosti, seveda pa nismo seznanjeni s katerimi podatki in listinami je v postopku dejansko razpolagala oziroma s kom je komunicirala.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, za Finance pripravljam članek o javnem naročilu za gradnjo stanovanjske soseske novo Brdo.

Zanima me koliko ponudnikov se je do sedaj prijavilo na javno naročilo za gradnjo stanovanjskega naselja Brdo v Ljubljani?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Skladno z zakonodajo o javnem naročanju se ponudbe oddajajo elektronsko. Naročnik vse do datuma elektronskega odpiranja ponudb, ki je v konkretnem primeru 31.5.2019 ni seznanjen s številom prejetih ponudb.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

Z DUTB smo prejeli naslednje pojasnilo: “DUTB upravlja s številnimi zemljišči, ki so namenjena za izgradnjo večstanovanjskih stavb. Stanovanjski sklad je po naših informacijah izpostavil 9 zemljišč v sedmih slovenskih mestih.” Katera zemljišča ste izpostavili kot potencialno primerna za prenos?

Stanovanjski sklad RS (v nadaljevanju SSRS) je izpostavil potencialno primerna zemljišča v sedmih slovenskih mestih: Ljubljana, Vrhnika, Kranj, Koper, Nova Gorica, Maribor, Novo mesto.

Ali imate vsaj grobo oceno, koliko stanovanj bi lahko gradili na teh zemljiščih?

Po grobi oceni bi SSRS na teh zemljiščih lahko zgradil 1400 stanovanj.

Zakaj ste izpostavili “le” ta zemljišča oziroma kaj je glavni problem, da se ne bi na sklad preneslo še več zemljišč, ki so v lasti DUTB?

Predlagali smo prenos zemljišč, ki so potencialno primerna za razvoj večstanovanjske gradnje. Vsa zemljišča so v večjih mestih, kjer so izkazane potencialne stanovanjske potrebe na regionalnem in lokalnem nivoju skladno z Resolucijo o nacionalni stanovanjski politiki 2015 – 2025, ki opredeljuje prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t. j. območja kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja.

Ob predpostavki, da bi se prenos dejansko zgodil, kako bi sploh sklad financiral izvedbo projektov na teh zemljiščih, če se je moral že za izvedbo dveh projektov na Brdu in na Gerbičevi zadolžiti?

Vse projekte lastne gradnje SSRS delno financira z lastnimi viri in delno s krediti, zato imamo do leta 2025 načrtovano finančno konstrukcijo za cca 3000 stanovanj.

Ali ima sploh smisel prenašati ta zemljišča na sklad, če ob tem ne bi rešili problema sistemskega financiranja sklada.

Glede na napovedi Vlade RS, da bo do konca mandata zagotovila 0.4% BDP za stanovanjsko področje in dodatne priložnosti zadružne gradnje ter druge oblike javno zasebnega partnerstva menimo, da je prenos zemljišč na SSRS pogoj za dolgoročno stanovanjsko politiko.

Bi lahko bili prosim bolj natančni – saj zemljišča, ki jih ima ali prodaja DUTB, so znana.

Gre za ta zemljišča v Ljubljani?

1. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3155887.html?sort=vdesc#cnta
2. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3150130.html?sort=vdesc#cnta
3. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3143176.html?sort=vdesc#cnta
4. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3143166.html?sort=vdesc#cnta
5. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Ljubljana.r1/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3095916.html?sort=vdesc#cnta

na Vrhniki:

6. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Osrednjeslovenska.r2/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3095830.html?sort=vdesc#cnta
7. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Osrednjeslovenska.r2/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3089948.html?sort=vdesc#cnta

v Kranju:

8. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Gorenjska.r3/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3123252.html?sort=vdesc#cnta

v Kopru:

9. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Juzna_Primorska.r6/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3095828.html?sort=vdesc#cnta

v Novi Gorici:

10. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Severna_Primorska.r5/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3102582.html?sort=vdesc#cnta

in Novem mestu?

11. http://nepremicnine.dutb.eu/prodaja/Slovenija.d194/Dolenjska.r4/zemljisce.v5/prodaja.k1/oglas3107249.html?sort=vdesc#cnta

Vezano na poslane zaporedne številke oglasov zemljišč DUTB, ki ste nam jih poslali, smo zaprosili za prenos naslednjih zemljišč:

– 3. (zemljišče Parmova),

– 5. (večje zazidljivo zemljišče v Podutiku),

– 6. (zazidljivo zemljišče Vrhnika),

– 8. (stavbno zemljišče Kranj-Kozolci),

– 9. (zazidljivo zemljišče Šmarje pri Kopru),

– 10. (stavbno zemljišče-Šempeter pri Novi Gorici).

Torej zaprosili ste za prenos teh šestih zemljišč, kaj pa tri ostala? Mi lahko prosim poveste, katera so še ostala zemljišča?

Dve lokaciji sta v Ljubljani in ena v Novem mestu, ki pa so še v usklajevanju.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Zanima me, kakšen je načrt, da se pride do 10.000 najemnih stanovanj, ki jih je g. Remec omenjal na tiskovni konferenci prejšnji teden. Poleg teh stanovanj, ki so že v načrtu (Ljubljana, Maribor), kje in kdaj naj bi zgradili še ostala.

Odgovor na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS zagotavlja najemna stanovanja za ciljne uporabnike (mladi, mlade družine, starejši) na več načinov: kot investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj na območju Slovenije, kot sofinancer in soinvestitor  v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki preko programov sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, programov sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Ocenjujemo, da bo v naslednjem dolgoročnem obdobju na omenjene načine pridobljeno do 3.500 najemnih stanovanj, kar je odvisno tudi od aktivnosti občin, občinskih skladov in NSO v projektih soinvestiranja in stopnje pripravljenih lokalnih projektov za pridobivanje javnih najemnih stanovanj.  Prav tako smo zaprosili Vlado Republike Slovenije za ureditev prenosa nepremičnin – zemljišč za stanovanjsko gradnjo v lasti DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije za potrebe zagotavljanja dodatnega števila  najemnih stanovanj, tudi v obliki zadrug ali javno-zasebnega partnerstva.

Poleg treh obsežnejših projektov v Ljubljani (Skupnost za mlade Gerbičeva – 109 najemnih stanovanjskih enot; ter soseska Novo Brdo – 498 najemnih stanovanj) in Mariboru (1. faza gradnje soseske Pod Pekrsko gorco – 212 najemnih stanovanj), bo Stanovanjski sklad RS v obdobju do leta 2025 najemna stanovanja gradil še v :

– Mariboru (2. faza soseske Pod Pekrsko gorco – 188 najemnih stanovanj, ter soseska Novo Pobrežje – 437 najemnih stanovanj) in

– Kranju (Soseska Ob Savi – 250 najemnih stanovanj).

Preko že omenjenih trenutno objavljenih programov in poziva Stanovanjskega sklada RS pa pričakujemo, da bi pridobili še:

–              Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020: do 500 javnih najemnih stanovanj (skupaj z občinami in občinskimi skladi);

–              Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020: do 250 stanovanjskih enot za starejše (skupaj s prosilci);

–              Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj: glede na razpoložljiva sredstva do 250 najemnih stanovanj.

Za potrebe zagotavljanja javnih najemnih stanovanj do leta 2025 bomo s programi nadaljevali tudi po letu 2020.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS