Novinarska vprašanja:

Zanima me, ali ste v skladu dali ponudbo za zemljišča ob Parmovi in če ne, zakaj ne.

In ali so se pogajanja z DUTB glede nakupa zemljišča v Podutiku končala ali se nadaljujejo oziroma ali se kje zatika (še vedno pri ceni).

Če bom DUTB vprašal, mi bodo verjetno odgovorili, da pač poskušajo dobiti čim višjo ceno. Ali lahko DUTB sledi še drugim ciljem?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS DUTB-ju ni oddal ponudbe za zemljišča na Parmovi ulici v Ljubljani, saj smo po preučitvi ugotovili, da je lokacija  lastniško, arhitekturno, izvedbeno in komunalno za Stanovanjski sklad RS preveč zahtevna. V trenutno veljavnih prostorskih načrtih prav tako ni predvidenih umestitev oskrbovanih stanovanj. Za realizacijo morebitnega projekta na tej lokaciji bi manjkalo 4000 m2 zemljišč, ki so v lasti drugih zasebnih lastnikov.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Donedavni novogoriški župan Matej Arčon je letos večkrat napovedal, da naj bi Mestna občina Nova Gorica skupaj s Stanovanjskim skladom RS v naslednjih nekaj letih zagotovila celo 150 novih (najbrž neprofitnih) stanovanj. Na predvolilnem soočenju je celo napovedal, da bo občina kupila cca 27.000 kvadratnih metrov zemljišča propadle družbe Primorje v soseski v zametkih Majske poljane v Novi Gorici, sklad pa bi nato tam gradil stanovanjske bloke – tako je bilo vsaj razumeti župana. Prosili bi torej nekaj pojasnil na to temi:

• V kakšnem dogovoru sta občina in sklad glede gradnje stanovanj v Novi Gorici in ali je dogovor tudi pisno formaliziran?
• Če naj bi sklad gradil stanovanja v NG, koliko naj bi jih bilo, kdaj naj bi jih naredili in koliko naj bi to stalo?
• Ali naj bi sklad gradil dve  stolpnici, ki jima je Primorje postavilo le temelje in pod njimi garažno hišo ali bi gradil čisto na novo na sosednjem zemljišču, ki je še last Primorja?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Vezano na vaša novinarska vprašanja sporočamo, da izpostavljena lokacija (Majske poljane v Novi Gorici) ni predmet dosedanjih pogovorov s Stanovanjskim skladom Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju SS MONG) v okviru Programa za sofinanciranje javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020.

Pogovori na temo »gradnje stanovanj oz. javnih najemnih stanovanj« med predstavniki SSRS in SS MONG (in ne z Mestno občino Nova Gorica), potekajo v okviru postopkov, ki se nanašajo na določila in vsebino Programa sofinanciranja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 oz. o možnostih za prijavo na ta Program. V danem primeru se obravnavajo elementi investicijskega projekta – gradnja večstanovanjske stavbe v Grganju (naselje), v kateri je načrtovanih 22 stanovanjskih enot s parkirnimi mesti v kletni etaži objekta.

Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev s strani SS MONG, se išče variantne rešitve realizacije navedenega projekta tudi za primer zasebnega investitorja. Dokončnih rešitev še ni oz. se SS MONG še ni odločil o optimalni in realni realizaciji navedenega projekta.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

1. Kje vse bo SSRS prihodnje leto gradil stanovanja v Ljubljani in kdaj bodo vseljiva? Prosim za konkretne odgovore, torej kje bodo stanovanja in koliko jih bo.

Stanovanjski sklad RS (v nadaljevanju SSRS) namerava v prihodnjem letu graditi na naslednjih dveh lokacijah v Ljubljani:

– Novo Brdo: gradnja 498 stanovanjskih enot, od tega 25 oskrbovanih stanovanj. Vseljiva bodo predvidoma konec leta 2020 oz. v začetku leta 2021. Realizacija gradnje v predvideni časovnici je odvisna tudi od postopkov javnega naročanja predmetne gradnje. Trenutno je v teku revizijski postopek na razpisno dokumentacijo javnega naročila gradnje soseske Novo Brdo, enoti E2 in E3.

– Skupnost za mlade Gerbičeva: 109 bivalnih enot za zagotavljanje bivalne osamosvojitve mladih od 18 do 29 leta starosti.  Vseljiva bodo predvidoma konec leta 2020.

2. Zanima me tudi, kako potekajo dela v stanovanjski soseski Novo Brdo, kjer naj bi do leta 2020 zgrajenih in vseljivih kar 672 najemenih stanovanj, od tega jih bo 174 v lasti JSS MOL, ostalo pa v lasti republiškega stanovanjskega sklada

Odgovor je podan v vprašanju št. 1. Trenutno se na lokaciji gradnje Novo Brdo (območje SSRS – 498 stanovanjskih enot)  izvajajo zemeljska dela in zaščita gradbene jame.

3. Je mogoče tudi znan podatek, koliko sredstev je na skladu za prihodnjem letu namenjenih za stanovanjsko gradnjo v Ljubljani?

Vrednosti investicij za gradnje navedene v odgovoru na vprašanje št. 1, so ocenjene na 76 mio EUR. Končne vrednosti bodo odvisne tudi od stanja trga na področju gradbeništva v času naročanja gradenj in drugih potrebnih storitev za realizacijo projektov.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, ki ste jih poslali 3.12.2018, vam pošiljamo odgovore:

vljudno bi vas prosil za nekaj informacij v zvezi z vašimi načrti za gradnjo večjega števila najemnih stanovanj v Mariboru. Kolikor je znano, Stanovanjski sklad RS načrtuje gradnjo dveh sklopov, prosim pa vas za nekaj več informacij glede teh projektov. Predvsem me zanima:

– koliko stanovanj načrtujete v enem in drugem sklopu gradnje?

V prvem sklopu gradenj na lokaciji Stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco načrtujemo izgradnjo 401 stanovanj v več etapah. V drugem sklopu Stanovanjska soseska Novo Pobrežje bo okvirno od 420 do 450 stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih. Razvoj te soseske je še v fazi urbanistično arhitekturnega natečaja in izbora rešitve, njena realizacija pa sledi v daljšem časovnem obdobju.

– v kakšni fazi so priprave na omenjeno gradnjo? so že pridobljena gradbena dovoljenja?

Za projekt Pod Pekrsko gorco so izdelani idejni projekti. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je v izdelavi, vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo v več etapah nameravamo podati še v letošnjem letu.

– kdaj je predviden začetek gradnje in kdaj načrtujete prve vselitve?

Pridobitev gradbenega dovoljenja predvidevamo v prvi polovici leta 2019, začetek gradnje pa v letu 2019. Prve vselitve načrtujemo v letu 2021.

– ali je že znana okvirna finančna konstrukcija in kako boste financirali investicijo?

Projekt bomo financirali iz lastnih sredstev in posojila razvojne banke Sveta Evrope CEB.

– ali se je gradnja morda kaj zamaknila, glede na to, da je bila napovedana za konec leta 2018? Če da, kaj je razlog temu? https://ssrs.si/projekti/maribor/predstavitev-soseske/

Gradnja se je zamaknila na leto 2019, zaradi dolgih čakalih vrst za pridobitev okoljevarstvenega soglasja na ARSO in s tem posledično neizpolnjenih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po napotilu ARSO smo v jeseni 2018 spremenili postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in sicer smo izbrali integriran postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po novi gradbeni zakonodaji, v katerem poteka sočasno pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Kar je posledično pomenilo prilagoditev dokumentacije na novo zakonodajo in podaljšan rok predaje vloge za gradbeno dovoljenje.

– komu bodo namenjena nova stanovanja oziroma ali bodo neprofitna ali profitna, tudi morda kaj socialnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS bo stanovanja, zgrajena z lastnimi načrtovanimi sredstvi, prednostno namenil stroškovnemu najemu, pri čemer so sedanje prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Prosilci, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo stroškovno najemnino, lahko zaprosijo za subvencioniranje najemnine. Pri načrtovanih novogradnjah bomo še naprej zasledovali cilj zagotavljanja zadostnega števila cenovno sprejemljivih kakovostnih stanovanj ranljivejšim skupinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, z dodatno skrbjo za starejšo populacijo z zagotavljanjem oskrbovanih stanovanj in spremljajočih programov.

– s kakšnim fondom najemniških stanovanj trenutno v Mariboru razpolaga državni stanovanjski sklad?

Stanovanjski sklad RS ima v Podravski regiji skupno 122 stanovanj namenjenih stroškovnemu najemu, od tega 96 stanovanj v Mariboru ter 12 stanovanj v Račah, 10 stanovanj v Miklavžu na Dravskem polju ter 4 stanovanja v Lovrencu na Pohorju.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani gospod Remec, prosimo za podatek o višini vaše mesečne plače ter seznam službenih poti, ki ste jih opravili v zadnjih dveh letih. Prav tako prosimo za specifikacijo stroškov s teh službenih poti.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vezano na vprašanja, ki smo jih prejeli  29.11.2018 in s katerimi zaprošate za podatek o višini mesečne plače ter seznam službenih poti, ki jih je opravil Direktor Stanovanjskega sklada RS v zadnjih dveh letih ter za specifikacijo stroškov s teh službenih poti, vam podajamo naslednji odgovor:

Zadnja izplačana bruto mesečna plača direktorja Stanovanjskega sklada RS je znašala 4.427,49 eurov.

Službene poti zadnjih dveh let  in specifikacija stroškov je razvidna iz priložene tabele.

PODATKI SSRS

Novinarska vprašanja:

Zanima me, kateri ponudniki so se prijavili za gradnjo prvega in kateri za gradnjo drugega sklopa stanovanjske soseske Novo Brdo? Koliko je znašala ponudba posameznega ponudnika?

Kako ste zadovoljni s številom prejetih ponudb in cenami ponudnikov?

Ste mogoče sprejeli že odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika za vsakega od sklopov? Če da, kdo sta? Če ne, kdaj predvidoma boste to storili?

Kdaj predvidoma bosta izbrana izvajalca začela z gradnjo?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS je do roka za oddajo ponudb pri javnem naročilu »Izgradnja stanovanjske soseske Novo Brdo« prejel dve ponudbi, in sicer s strani ponudnika Gorenjska gradbena družba d.d. s partnerjem GP Krk d.d. za sklop 1 – ponudbena cena: 40.164.695,48 brez DDV in sklop 2 – ponudbena cena: 24.878.103,77 brez DDV ter ponudbo ponudnika SGP Graditelj Kamnik d.d. za sklop 2 – ponudbena cena: 23.971.921,79 brez DDV.

Ker je bil v postopku javnega naročila Izgradnja stanovanjske soseske Novo Brdo vložen tudi revizijski zahtevek zoper razpisno dokumentacijo, postopek javnega naročila še ni pravnomočno zaključen, zato ponudb ne moremo komentirati, prav tako ni znano, kdaj bo sprejeta odločitev oz. pričetek gradnje.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Pred nekaj dnevi je Višje sodišče v Kopru v izvršilni zadevi upnika DUTB  zoper Dolenjgrad v stečaju in Stanovanjski sklad RS izdalo sklep, s katerim je zavrnilo vašo pritožbo. Kupci stanovanj v Parku pod Javorniki so zaradi pritožbe več mesecev čakali na možnost, da kupljene nepremičnine prevzamejo oziroma se vselijo vanje.

Kako torej odgovarjate in kako boste ravnali?          

Pritožbe so bile vložene le v tistih primerih, kjer Stanovanjski sklad RS ( v nadaljevanju Sklad) ni bil posestnik stanovanj, saj glede na dejansko stanje v predmetni zadevi stanovanj, shramb in parkirnih mest, ki jih Sklad ni imel v posesti oziroma uporabi, ni mogel izročiti kupcem, kot je bilo to naloženo s spornimi sklepi sodišča. V predmetnem izvršilnem postopku je bilo ves čas jasno, da Sklad teh nepremičnin nikdar ni imel v posesti in jih dejansko nikoli ni prevzel od družbe Dolenjgrad, d.o.o. (zdaj v stečaju) in zanje tudi ni prejel ključev in ostale dokumentacije vezane na te nepremičnine. Zato jih po našem mnenju tudi ni mogel izročiti kupcem.

Ne glede na navedeno in ne glede na vložene pritožbe pa sta Stanovanjski sklad RS in družba Dolenjgrad, d.o.o. – v stečaju, na prošnjo kupcev skupaj z njimi sklenila dogovor, na podlagi katerega so bila kupcem stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti izročena dne 24.10.2018.

Po nekaterih neuradnih informacijah, naj bi v dogovoru z Dolenjgradom , d.o.o. v stečaju sicer kupcem že predali ključe.

Tako je, kot že pojasnjeno so bila stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti kupcem izročena dne 24.10.2018.

Koliko vaših najemnikov je še v teh stanovanjih in kaj prodaja pomeni zanje?

Sklad ima na naslovu Park pod Javorniki 4, Postojna v dejanski posesti le tri stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti, zato vam le za ta tri stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti lahko poda informacijo, da so ta zasedena. Predmetna stanovanja ne spadajo med tista, glede katerih so bile vložene pritožbe, o katerih je govora pri odgovoru na prvo vprašanje zgoraj. Najemniki teh nepremičnin so o postopku, prodaji in posledicah le te vseskozi obveščeni, in sicer jih je Sklad o tem obvestil že v fazi pred samo prodajo. Najemno razmerje sicer ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema, lahko pa kupec (upnik DUTB, d.d.), po prevzemu stanovanj, najemne pogodbe skladno s 175. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju odpove z enomesečnim odpovednim rokom, oziroma se kot novi lastnik z najemniki dogovori kako drugače.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko stanovanj se gradi ali pa se bo kmalu začelo graditi v sodelovanju z občinskimi stanovanjskimi skladi, ta stanovanja pa se bodo oddajala po neprofitni najemnini? V katerih občinah se bo največ gradilo? Kakšni so načrti za v prihodnje?

Stanovanjski sklad RS ima za povečanje stanovanjskega fonda v lokalnih skupnostih sprejet Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Ur.l. RS, št. 41/2016, 88/2020).

Oblike sofinanciranja s strani Stanovanjskega sklada RS so posojilo in soinvestiranje. Na program se lahko prijavijo občine in njihovi proračunski skadi, javni nepremičninski skladi in pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij (SZ-1).

Javna najemna stanovanja se lahko pridobivajo z gradnjo, rekonstrukcijo in nakupom.

Stanje vodenih postopkov na programu je naslednje:

1. a)      zaključeni projekti: 2 vlogi (občini: Mestna občina Ljubljana, Sveta Ana)

pridobljeno: 11 stanovanj in 14 bivalnih enot

1. b)      odobreni projekti: 4 vloge (občine:  Dravograd, Piran, Vojnik, Mestna občina Ljubljana)

z realizacijo bo pridobljeno: 78 stanovanj

1. c)      projekti v obravnavi: 7 vlog (občine:  Rečica ob Savinji, Mestna občina Celje, Braslovče, Rogaška Slatina, Mestna občina Ptuj, Mestna občina Koper,  Mestna občina Nova Gorica).

• V katerih občinah (ali pa pokrajinah) imajo največ težav s pomanjkanjem najemniških stanovanj oz. kje je največ povpraševanja po neprofitnih stanovanjih? Koliko neprofitnih stanovanj po vaših ocenah manjka na celotnem območju Slovenije?

Stanovanjski sklad RS vam na navedeno vprašanje odgovarja na osnovi podatkov, ki jih je pridobil z Anketo SSRS 2016 – 2017. Podatki o dejanskih potrebah po javnih najemnih stanovanjih so se zbirali v časovnem obdobje november 2016 do marec 2017. V anketi so sodelovale občine ali pristojne službe in skladi, ustanovljeni za realizacijo izvirnih nalog na stanovanjskem področju.

Največ potreb po javnih najemnih stanovanjih imajo mestne občine. Daleč največ potreb je izkazano v Mestni občini Ljubljana, sledijo pa Koper, Maribor in Celje.

Glede na opisana dejstva je največ potreb v Osrednjeslovenski statistični regiji, sledita pa Savinjska in Obalno-kraška statistična regija.

Na osnovi podatkov ankete (marec 2017) je na nivoju R Slovenije primanjkovalo okvirno 9.100 javnih najemnih stanovanj. Pri tem je potrebno upoštevati, da so se podatki med tem časom spremenili.

• Ali morda imate podatek, kakšne so povprečne tržne najemnine po občinah, pokrajinah?

Stanovanjski sklad RS s podatki ne razpolaga, saj ni pristojen za njihovo zbiranje. Predlagamo, da se obrnete na GURS, SURS in MOP.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vljudno prosim za odgovor na novinarsko vprašanje glede vzdrževanja zelenih površin v lasti sklada, konkretno v mestu Jesenice, ob stanovanjskem objektu Franca Benedičiča 2b. Pred dnevi so na omenjeni površini posekali več kostanjev, kar je med občani povzročilo precej ogorčenja. Prosim za pojasnilo, zakaj ste posekali omenjena drevesa, kdo je posek naročil (stanovalci?) in ali nameravate posaditi nova drevesa. Podatke potrebujem za objavo v članku.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovana, drevesa, ki so rasla med večstanovanjski stavbi z naslovi Benedičičeva ulica 2b, Jesenice in Kejžarjeva ulica 36, Jesenice so bila prevelika za tovrstno umestitev. Stanovanjski sklad RS je sicer zemljiškoknjižni lastnik zemljišča s parc. št.: 1115/19 k.o. 1725, vendar pa gre za pripadajoče zemljišče večstanovanjskim stavbam, zaradi česar teče tudi ustrezen nepravdni postopek za ureditev razmerij. Stanovanjski sklad RS je v stavbah lastnik 4 stanovanj od skupno 39, torej ni večinski lastnik, ter mora upoštevati voljo ostalih etažnih lastnikov. Na zboru etažnih lastnikov na Ulici Franca Benedičiča 2b, Jesenice je bil dne 15. 11. 2017 sprejet sklep, da je potrebno drevesa ob stavbi in na bližnji zelenici (parc. št. 1115/19 k. o. 1725 – Jesenice), ustrezno obrezovati. Drevesa naj bi predstavljala predvsem nevarnost za otroke, saj se v neposredni bližini nahaja otroško igrišče. 25. 11. 2017 je bil sprejet sklep etažnih lastnikov stavbe Benedičičeva ulica 2a, Jesenice, ki pravi, da naj se drevesa zaradi neustreznosti podrejo. Ker je Stanovanjski sklad RS zemljiškoknjižni lastnik zadevnega zemljišča, je na pobudo etažnih lastnikov in upravnika pridobil ustrezne ponudbe za izvedbo del. Pri pregledu s strani ponudnikov je bilo ugotovljeno, da so drevesa nevarna in da predstavljajo nevarnost, zato je bolj smiselna odstranitev, kot le obrezovanje. Stanovanjski sklad RS je za zaščito oseb in premoženja izvajalcu dovolil odstranitev.

Zasaditev novih dreves ni predvidena, saj je v teku nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim objektom. V kolikor se bodo etažni lastniki odločili za zasaditev novih dreves, temu ne bomo nasprotovali, ne moramo pa nositi finančnih posledic takih odločitev. K odstranitvi smo lahko pristopili, saj gre za javni interes zaščite ljudi in premoženja.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, v zvezi z delovni osnutek prenove sistema obdavčitve nepremičnin, bi vas prosil za naslednje odgovore:

Kako ocenjujete delovni osnutek za pripravo zakona o davku na nepremičnine?

Ali delovni osnutek kakor koli sledi resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025?

Katere so vaše največje pripombe na ta osnutek?

Kako se boste vključili v razpravo oziroma kako boste sodelovali pri sestavljanju predloga zakona o davku na nepremičnine?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS pri pripravi delovnega osnutka za pripravo zakona o davku na nepremičnine ni sodeloval in z njegovo vsebino ni seznanjen. Prav tako ni seznanjen s celotnim sistemom prenove sistema obdavčitve nepremičnin, ki ga pripravlja Ministrstvo za finance in javno še ni bil vsebinsko predstavljen.

Glede na navedeno na vaša vprašanja še ne moremo podati odgovora.

Predlagamo, da se z vprašanji obrnete na pristojna ministrstva. Vezano na ReNSP15-25 torej na Ministrstvo za okolje in prostor.

Skladno z veljavno zakonodajo in postopki sprejemanja zakonov se bomo vključili v razpravo, v fazi javne obravnave predloga zakona.

Menimo, da bi bilo smiselno, da bi se poleg uvajanja dodatnih / novih davčnih obremenitev razmišljalo ob pripravi in sprejemanju novega sistema obdavčitve nepremičnin tudi o dodatnih virih, ki bi omogočali povečanje števila najemnega fonda stanovanj, vključno z izboljšanjem kakovosti obstoječih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS