Novinarska vprašanja:

Kakšna stanovanja načrtuje Stanovanjski sklad v prihodnje? Koliko bo teh stanovanj in kdaj bodo na voljo?

Odgovor na novinarska vprašanja:

1. V Ljubljani na zemljišču Novo Brdo bo zgrajeno 18 objektov s 498 stanovanji, od tega 1 objekt z 25 oskrbovanimi stanovanji. Stanovanja bodo velika od 30 do 80 kvadratnih metrov, etažnost objektov pa bo obsegala klet, pritličje, tri nadstropja in teraso. Predviden zaključek gradnje je konec 2020. Stanovanjski sklad RS bo v soseski Novo Brdo ponudil višji standard bivanja, saj bodo v njej sobivale različne generacije (mladi, starejši, družine), čemur bodo prilagojeni objekti in stanovanja.

2. Na lokaciji v Ljubljani na Gerbičevi ulici v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi ReNSP15-25, bo nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti. V objektu je predviden Medgeneracijski center. Z gradnjo nameravamo začeti spomladi leta 2019.

3. Med Kamenškovo in Šarhovo ulico v Mariboru načrtujemo zgraditi stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 401 stanovanjem v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 215 javnih najemnih stanovanj, v drugi etapi pa 186. V sklopu soseske je predvidena tudi umestitev dveh stavb s skupno 60 oskrbovanimi stanovanji, Dnevnega centra aktivnosti za starejše in drugih socialnih javnih programov. Začetek gradnje prve etape načrtujemo v prvi polovici 2019, zaključek gradnje prve etape konec 2020, druge etape pa v letu 2021.

4. V stanovanjski soseski Novo Pobrežje v Mariboru je predvidenih do 450 najemnih stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Začetek gradnje je predviden leta 2021, zaključek gradnje pa bo v letih 2022 – 2024.

5. Na lokaciji v mestu Kranj med Savsko cesto in reko Savo nastaja nova soseska Ob Savi za pridobitev  okvirno 240 najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad RS bo projekt razvijal v dveh samostojnih fazah. Konec meseca septembra je bil sprejet Občinski podrobni prostorski načrt. Mestna občina Kranj namerava v letu 2019 začeti s pripravami za infrastrukturno ureditev širšega območja, kot pogoj za razvoj 1. faze projekta za pridobitev 180 najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, že dlje časa se govori o možnosti nakupa stanovanj po principu odkup iz najema. To možnost omenjate tudi na SSRS na Javnem razpisu za odajo stanovanj v najem (https://ssrs.si/wp-content/uploads/2017/10/Javni-razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem.pdf), kjer je med drugim zapisano:

“Sklad lahko skladno z veljavno zakonodajo in akti svojega poslovanja za posamezna stanovanja, ki so predmet oddaje po tem razpisu, omogoči odkup iz najema, pri čemer opredeli način in pogoje prodaje ter jih javno objavi.”

V zvezi s tem prosim za naslednja pojasnila:

– ali je SSRS že kdaj najemnikom omogočil odkup iz najema (glede na to, da navaja to možnost)
– koliko je bilo takih primerov, kdaj in kje ter na kakšni zakonski podlagi
– če ne, zakaj ne
– kot ovira za to, da se ta način nakupa stanovanja ni uveljavil, se navajajo zakonske omejitve pri prodaji stanovanj v javni lasti; ali se je na tem področju v zadnjem času kaj spremenilo – v kakšni fazi so spremembe
– kakšni so načrti SSRS glede prodaje stanovanj po principu odkup iz najema
– za koga bi bil način prodaje stanovanj po principu odkup iz najema primeren
– ali načrtujete v prihodnosti uporabo te možnosti za reševanje stanovanjske problematike mladih (ki še niso kreditno sposobni, a bodo to postali)

Odgovor na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS odkupa iz najema še ni omogočal na nobenem projektu, ker je ta institut trenutno napovedan le v ReNSP15-25 in povezan z načelom »Vsako prodano javno najemno stanovanje se nadomesti z vsaj enim javnim najemnim stanovanjem.«

ReNSP15-25, Poglavje 4.2.2 Shema za mlade, odsek Najem s kasnejšim odkupom – možnost odkupa javnega najemnega stanovanja. Najem s kasnejšim odkupom predstavlja nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom. Lastnik stanovanjskega fonda ukrep med drugim lahko uporabi na obstoječem stanovanjskem fondu z namenom optimizacije stanovanjskega fonda glede na potrebe uporabnikov in stroške vzdrževanja in upravljanja s celotnim fondom. Ukrep se lahko uporabi tudi kot samostojen ukrep stanovanjske politike, ki vnaprej določi namen na novo pridobljenega stanovanjskega fonda za kasnejši odkup in pogoje uporabe in odkupa stanovanj.

Pogoj ob uporabi tega ukrepa je, da se vsako prodano stanovanje nadomesti z vsaj enim novim javnim najemnim stanovanjem. S tem se zagotovi ohranjanje javnega najemnega stanovanjskega fonda.

Glede vprašanja kdaj bo institut prenesen tudi v stanovanjsko zakonodajo in kdaj bo podrobneje opredeljeno načelo nadomestitve nimamo podatkov in predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanja.

Stanovanjski sklad RS je izvedbo instituta, ko bo glede na veljavno zakonodajo mogoče, predvidel tudi v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2017-2020 in bo uporabljen na področjih, ki jih bo dovoljevala zakonodaja ter bodo skladni s predmetnim dokumentom.

Zakonodaja, ki ureja prodajo stvarnega premoženja subjektov v javni lasti izvedbo takega instituta javnemu skladu  ne omogoča.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Na vaši spletni strani sem zasledil, da naj bi bila kmalu v prodaji hiša v Pivki, ki je bila dokončana že leta 2008. Kako to, da bo hiša, ki je bila zgrajena že pred desetimi leti, kmalu v prodaji, je bila doslej v najemu?
Hiša v Pivki  je bila pred vključitvijo v seznam nepremičnin za prodajo vključena v postopke javnega najema. Stanovanjski sklad RS nepremičnine, za katere ni interesa za najem ali so poslovno nepotrebne prodaja preko elektronske javne dražbe.

Koliko hiš v Pivki je bilo prodanih in koliko je oddanih?
V Pivki trenutno oddajamo v najem 18 hiš, dve hiši sta prazni in se pripravljata za vključitev v seznam za nepremičnin za prodajo ter bosta prav tako predmet prodaje na elektronski javni dražbi. Na elektronski javni dražbi so bile doslej prodane štiri hiše v Pivki, ena še ni bila prodana in bo vključena v prihodnje elektronske javne dražbe.

Kdaj predvidoma bodo v prodaji hiše na Brdu?
V Zelenem gaju na Brdu v Ljubljani imamo še tri neprodane hiše – elektronska javna dražba bo predvidoma decembra 2018.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Rada bi preverila, ali je SSRS pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo svojega dela soseske Novo Brdo? Če da, kdaj?

Koliko ponudnikov se je odzvalo na javno naročilo za gradnjo posameznega sklopa in kakšne so bile ponudbe posameznih izvajalcev? Če je lažje, mi lahko posredujete tudi kopijo zapisnika, iz katerega bom sama izpisala zaprošene podatke.

Če ste mogoče oddali naročilo, prosim za podatek, komu?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS je 20.06.2018 pridobil gradbeni dovoljenji za izgradnjo 498 stanovanjskih enot v soseski Novo Brdo za območji E2 in E3, ki sta postali pravnomočni 27.06.2018.

Javno naročilo za oddajo gradnje na območjih E2 in E3 stanovanjske soseske Novo Brdo je v pripravi. Objavo načrtujemo v septembru 2018.

Trenutno pa se na navedenih območjih že izvajajo pripravljalna dela ter izkopi in zaščita gradbene jame. Izvajalec navedenih del, ki je bil izbran po postopku javnega naročanja, je podjetje Rafael d.o.o. iz Sevnice.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovora na vaši novinarski vprašanji:

1. Za koliko je SSRS znižal ceno stanovanj v primerjavi s prejšnjo dražbo?

Izhodiščne cene smo znižali zgolj petim stanovanjem in sicer od cca. 2–8 %, vendar ne več kot so ocenjene tržne vrednosti in dosežene prodajne cene primerljivih enot.

2. Katera dražba po vrsti je to? Zdi se nam, da gre za tretjo

Da, gre za tretjo elektronsko javno dražbo in do konca leta je planirana še ena.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

V nadaljevanju vam posredujemo odgovore na vaša vprašanja:

Koliko stanovanjskih projektov je bilo iz strani Stanovanjskega sklada RS načrtovanih v Mariboru v zadnjih 10 letih, koliko teh projektov se je nato tudi realiziralo? Za katere projekte/stanovanja gre? Koliko takšnih projektov je bilo realiziranih v istem času v Ljubljani? 

Na osnovi projektov za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, ki jih izvaja na podlagi posameznih razpisov oziroma Programov sofinanciranje izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj, na območju Mestne občine Maribor v zadnjih 10 letih ni bilo pridobljenih neprofitnih najemnih stanovanj, saj s strani lokalnih skupnosti nismo prejeli vloge na posamezen razpis.

Na območju Mestne občine Ljubljana pa je Stanovanjski sklad RS pridobil 149 neprofitnih najemnih stanovanj (Celovški dvori 75 , Zelena jama 63, Polje 11).

Sklad je na omenjenih lokacijah (po Javnem pozivu za nakup stanovanj) zagotovil 61 stanovanj v Mariboru (na lokacijah: Betnava, Šentiljska ulica, Miklavž na Dravskem polju) in v Ljubljani 19 stanovanj (na lokaciji Savski breg), namenjenih stroškovnem najemu.

Prav tako je z lastno investicijo v Ljubljani zagotovil 102 najemna stanovanja na lokaciji Brdo F2.

V zadnjih 10 letih je bil za prodajo stanovanj v Ljubljani realiziran tudi projekt Zeleni gaj na Brdu, v Mariboru ni bilo načrtovanih tovrstnih projektov v tem obdobju.

Trenutno sta v Mariboru načrtovana dva stanovanjska kompleksa na Studencih in na Pobrežju, so v načrtu še kakšna? 

V Mariboru Stanovanjski sklad RS načrtuje na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) med Kamenškovo in Šarhovo ulico v Mariboru zgaditi stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 stanovanji v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 215 javnih najemnih stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj). Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape ter začetek načrtujemo naslednjem letu, zaključek gradnje pa v letu 2021. Za gradnjo druge etape je del zemljišča še v postopku pridobivanja od Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM), s pripravo projektne dokumentacije za drugo etapo bomo začeli po pridobitvi tega manjkajočega zemljišča.

V stanovanjski soseski Novo Pobrežje v Mariboru je predvidenih do 450 najemnih stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Natančno število stanovanj in objektov bo znano ob zaključku odprtega, enostopenjskega, projektnega natečaja, ki ga za Stanovanjski sklad RS organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Natečaj je bil 1.6.2018 objavljen na portalu javnih naročil, rok za oddajo natečajnih rešitev pa je 7.9.2018. Po zaključku natečaja bo Stanovanjski sklad RS v letu 2019 pristopil k izdelavi prostorskega akta in projektne dokumentacije. Začetek gradnje je previden za 2021, dokončanje pa 2022.

Stanovanjski sklad RS trenutno na omenjenem območju nima v načrtu drugih novih investicij.

Ali gre pri stanovanjskih projektih za graditev stanovanj za neprofitni najem? 

Stanovanjski sklad RS bo stanovanja, zgrajena z lastnimi načrtovanimi sredstvi, prednostno namenil stroškovnemu najemu, pri čemer so sedanje prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Prosilci, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo stroškovno najemnino, lahko zaprosijo za subvencioniranje najemnine. Pri načrtovanih novogradnjah bomo še naprej zasledovali cilj zagotavljanja zadostnega števila cenovno sprejemljivih kakovostnih stanovanj ranljivejšim skupinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, z dodatno skrbjo za starejšo populacijo z zagotavljanjem oskrbovanih stanovanj in spremljajočih programov.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Kako komentirate problematiko v soseski Poljane, kjer je situacija z uničevanjem skupne lastnine s strani nekaterih stanovalcev vse bolj eskalirala?

V uvodu želimo podati nekaj pojasnil. Stanovanjski sklad RS (v nadaljevanju SSRS) ima v stavbi z naslovom Preradovičeva ulica 17, 17a, 17b v lasti le 26 od 65 neprofitnih najemnih stanovanj, lastnik ostalih 39  je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju JMSS Maribor). SSRS je lastnik vseh neprofitnih najemnih stanovanj v sosednji večstanovanjski stavbi Murkova ulica 2, 4, 6. Čeprav je SSRS lastnik 26 stanovanj na Preradovičevi ulici 17, 17a, 17b, nima vpliva na izbiro neprofitnih najemnikov, saj ima pravico dodelitve stanovanj JMSS Maribor.

Z uničevanjem skupne lastnine s strani večjega števila stanovalcev se srečujemo že vse od naselitve prvih stanovalcev, ki jih je izbral oz. določil JMSS Maribor. Upravnik stavbe, ki skrbi za redno vzdrževanje in odpravo manjših napak, zaradi neprekinjene malomarne uporabe (ali pa celo namernega uničevanja) skupnih naprav in delov ne more oz. uspe sproti zagotavljati bivalnih pogojev, kot si jih lastnika in nekateri stanovalci želijo. Povzročitelje poškodb in nereda je kljub določenim ukrepom (varnostna služba, video nadzor, poziv najemnikom k prijavi povzročiteljev,..) praktično nemogoče odkriti. Edina sankcija, ki jo kot lastnik lahko sprejmemo zoper morebitne ugotovljene kršitelje, je krivdna odpoved najemne pogodbe, kar lahko praviloma dosežemo v sodnem postopku. Vendar je v sodnem postopku krivdo najemnika zelo težko dokazati, poleg tega jih večina spada v ranljive socialne skupine, ki jih zakonodaja še posebej ščiti.

Dosedanji ukrepi, ki smo jih sprejeli in izvajali kot lastnik, so žal imeli omejen učinek, saj gre za širšo ekonomsko-socialno težavo, ki je ni mogoče enostavno rešiti. Rešitev pa je možna samo z aktivno udeležbo vseh stanovalcev in ustrezno družbeno vzgojo ter vrednostnim opolnomočenjem, ki je širši družbeni problem. Položaj smo poskušali izboljšati tako s tehničnim varovanjem kot tudi z varnostno službo, podrobnim hišnim redom ter osveščanjem najemnikov. Z upravnikom stanovanj je že dalj časa dogovorjeno, da z najemniki organizira in vodi sestanke, na katerih  jih seznanja z načeli upoštevanja norm medsosedskega bivanja,  spoštovanja hišnega reda,  spoštovanja javne lastnine in spoštovanja obveznosti najemnikov iz najemnih razmerij. Poleg uveljavljenih ukrepov bomo zato sprejeli še dodatne, ki bodo namenjeni predvsem socialnemu izobraževanju in vključevanju problematičnih stanovalcev, s čimer upamo, da se bo izboljšal njihov odnos do svojega bivanjskega okolja, javne lastnine ter, da bi se  posledično zmanjšalo število kršitev.

Kaj konkretno ste doslej storili, da bi preprečili nadaljnje uničevanje skupne lastnine v soseski Poljane v Mariboru?

Da bi preprečili nadaljnje uničevanje skupne lastnine v soseski Poljane v Mariboru, smo dne 23.7.2018, sklicali sestanek najemnikov stanovanj v lasti Sklada na lokaciji Murkova 2,4,6 in Preradovičeva 17, 17A, 17B, ki ga je vodil naš pooblaščeni upravnik stanovanj Staninvest d.o.o., kjer so bila podana načelna opozorila glede pravil uporabe in obnašanja, reda, miru in čistoče v stavbi in na zemljišču ob njej, pojasnila glede načina dodeljevanja stanovanj, ki poteka preko razpisa JMSS MB ter poročilo o postopkih sanacije balkonov.

Katere konkretne ukrepe načrtujete, če se bo uničevanje skupne lastnine v tej soseski nadaljevalo?

Sklad je vstopil v sodelovanje z društvom za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice, v sklopu katerega si bo prizadeval za izboljšanje stanja, osveščanje najemnikov ter uporabnikov in njihovo pozitivno odzivanje, ki bi pripomoglo k boljši skrbi za urejenost, čistočo ter red in mir v stavbi in na zemljišču ob njej.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

Slišala sem, da naj bi stanovanjski sklad z Občino Starše uredil/prodal nekdanji starševski dvorec. Bi mi lahko okrog tega projekta podali nekaj več informacij:

Kakšne načrte ima stanovanjski sklad z nepremičnino?

Kdaj ste jo odkupili in v kakšnem deležu?

Koliko ste odšteli za nakup dvorca?

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam podajamo naslednji odgovor:

Dvorec Starše (EŠD 8946) je na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV št. 5/92), razglašen za umetnostni in arhitekturni spomenik, ki obsega zemljišče s parc. št. 84/6, k.o. Starše.  Neprofitna stanovanja v Dvorcu Starše so bila že dne 16.12.1994 s pogodbo o neodplačnem prenosu družbenih stanovanj št. S-31-D/94 s strani Kmetijskega kombinata Ptuj (katerega pravni naslednik je danes družba PP NEPREMIČNINE, nepremičnine in svetovanje d.o.o,) prenesena v last Stanovanjskega sklada RS, ki ima od tedaj stanovanja v Dvorcu Starše v dejanski lasti in si prizadeva za zemljiškoknjižno ureditev lastništva teh nepremičnin v svojo korist. Objekt je v zelo slabem stanju, obnova ekonomsko ni upravičena, zato smo objekt izpraznili (zadnji stanovalec se je izselil leta 2016)  in ga že leta 2016 predlagali za prodajo, ki pa do zemljiškoknjižne ureditve žal ni mogoča.

Ker do zemljiškoknjižne ureditve lastništva, kljub poteku časa  po dogovorni poti ni prišlo in je Občina Starše s 1.6.2017 celo dosegla na celotni nepremičnin vpis lastništva v svojo korist  je Stanovanjski sklad RS v novembru 2017 sprožil  nepravdni postopek po  Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Po Odredbi Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 212/2017 z dne 4.1.2018 je tako pri nepremičnini parc. z ident. št. 712-84/6-0 vpisana zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine na stavbi z naslovom Starše 1, Starše.

Dne 10.5.5.2018 je bil v prisotnosti predstavnikov Stanovanjskega sklada RS in Občine Starše opravljen ogled stavbe Starše 1 v Staršah in okolice, v katerem ima Stanovanjski sklad RS v lasti 6 stanovanj.  Stanovanjski sklad RS je na podlagi tega skupnega sestanka z Občino Starše v postopku dogovarjanja za ureditev zemljiškoknjižnih vprašanj vezanih na Dvorec Starše, ki vključujejo tudi možnost skupne prodaje nepremičnine preko javne dražbe.  Pri ogledu objekta je bilo namreč tudi ugotovljeno, da se stanje tako zunanjosti, kot notranjosti objekta zaradi neuporabe dodatno poslabšuje, vendar pa kljub temu, da je objekt zaprt obstaja možnost nezakonitega zadrževanja v objektu. Dogovori za predhodno sklenitev sporazuma o lastništvu in nadaljnjih ukrepih še potekajo. pri čemer pa je najprej potrebno doseči zaključek nepravdnega postopka po ZVetL-1 z ustrezno razdelitvijo solastniškega deleža ter določitev pripadajočega zemljišča.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Lepo pozdravljeni, za časopis Novi tednik in za Radio Celje pripravljamo temo o stanju nepremičnin na Celjskem. Zanima me, če bi mi lahko predlagali sogovornika, s katerim bi po telefonu lahko posnela kratek telefonski pogovor o strategiji nepremičnin, ki jo ima sklad za naše območje.
Zanima me:

Na kakšen način stanovanjski sklad pomaga državljanom do stanovanj – jih prodaja, oddaja?

Stanovanjski sklad RS (v nadaljevanju Sklad) pomaga pri reševanju stanovanjske problematike tako s prodajo stanovanj kot tudi z oddajo stanovanj v najem (neprofitni in stroškovni najem). V preteklosti so bile naložbe večinoma usmerjene predvsem v gradnjo za prodajo stanovanj, zdaj pa so osredotočene na gradnjo najemnih stanovanj predvsem tam, kjer je potreba po njih največja. Gradnje so načrtovane v skladu s stanovanjsko in prostorsko politiko. Tako z gradnjami kot tudi z drugimi oblikami pridobivanja najemnih stanovanj (javni pozivi, nakupni razpisi…) Sklad povečuje možnosti najema po vsej Sloveniji.

V letu 2017 je tako Sklad zaključil projekte prodaje stanovanj s projektom Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani in trenutno prodaja zadnjih nekaj stanovanj in vrstnih hiš preko javne dražbe.  

Kakšna je prihodnja strategija gradenj in tudi upravljanja s stanovanji v celjski regiji?

Strategijo stanovanjske gradnje planira občina. Sklad lahko samo sodeluje s sofinanciranjem za neprofitna najemna in oskrbovana stanovanja.

Koliko stanovanj ima sklad trenutno na območju celjske/ savinjske regije?

Sklad ima na območju savinjske regije trenutno 600 neprofitnih najemnih stanovanj.

Stanovanja se dodeljujejo na podlagi razpolagalne pravice, ki jo dajemo občini oz. družbi  Nepremičnine Celje d.o.o..

Sklad ima na območju savinjske regije trenutno tudi 12 stanovanj za stroškovni najem.

Kakšna stanovanja prevladujejo?

Sklad razpolaga z neprofitnimi najemnimi stanovanji, stanovanji za stroškovni najem in stanovanji za prodajo (javna dražba).

Koliko je prostih in koliko zasedenih?

Neprofitni najem:

581 zasedenih stanovanj (od tega jih je največ v občini Velenje 117 in v občini Celje 113, sledijo Šoštanj, Slovenjske Konjice, Rogaška Slatina)

19 praznih stanovanj v postopku oddaje in prenove (največ 5 v Celju in Slovenjskih Konjicah)

Stroškovni najem:

11 zasedenih

1 prosto stanovanje za nadaljnji najem

Katere so bile zadnje gradnje pod okriljem sklada na Celjskem?

Zadnja gradnja na podlagi soinvestitorstva je bila v občini Velenje in sicer v letu 2016 – 130 stanovanj (objekt Gorica Velenje) in v občini Vojnik nakup 4.  stanovanjskih enot po programu soinvestitorstva.

Katere so nove načrtovane gradnje v naših krajih, kdaj in kje?

Trenutno ni načrtovanih novih projektov na območju savinjske regije.

Kakšno je zanimanje državljanov za najem stanovanj, ki sodijo pod okrilje sklada?

Sklad je lastnik 3076 neprofitnih najemnih stanovanj (na dan 5.7.2018), od katerih je 32 oskrbovanih stanovanj v Goriški regiji in brezplačni uporabnik 105 stanovanj v 12 statističnih regijah po Sloveniji. Razpolagamo s stanovanji različnih kvadratur, tako, da lahko zagotovimo raznovrstno ponudbo za naše najemnike in uporabnike.

Število prostih neprofitnih najemnih stanovanj se dnevno spreminja, načeloma pa so prosta le stanovanja, ki so v postopku prodaje, dodelitve, zamenjave ali obnove. Oddajo neprofitnih najemnih stanovanj ureja stanovanjska zakonodaja. Stanovanjski sklad RS postopkov oddaje ne izvaja sam, ampak daje v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja ali pridobitve stanovanja namenjenega za neprofitni najem, razpolagalno pravico občini, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje ali njenemu javnemu stanovanjskemu skladu oz. ga v primeru, da ti nimajo interesa preusmeri v stroškovni najem. Oddaja v najem se izvaja samo na podlagi objave javnih razpisov.

Stanovanjski sklad RS razpolaga z več kot 600 najemnimi stanovanji (618 na dan 31.12.2017) za stroškovni najem po vsej Sloveniji, tako v večjih kot manjših mestih in obmestnih krajih.

Tudi število prostih stanovanj za stroškovni najem se dnevno spreminja. Prosta stanovanja se objavijo po vsakokratnem izboru, ki poteka enkrat mesečno. Zanimanje za najem teh stanovanj je veliko, zato je vizija Sklada, da bo imel leta 2020 v svojem upravljanju 4000 najemnih stanovanj, do leta 2025 pa bo ta fond povečal še za dodatnih 2000 stanovanj.

Po stanovanjih kakšnega tipa je največ povpraševanja?

Glede na potrebe uporabnikov se spreminja tudi povpraševanja po stanovanjih. Samski in pari povprašujejo večinoma po eno in dvosobnih stanovanjih, medtem ko se za tro in večsobna stanovanja zanimajo predvsem družine. Največje povpraševanje je še vedno po srednje velikih stanovanjih, ki so primerna tako za pare kot tudi za manjše družine (od 40 do 60 kvadratnih metrov).

V čem je prednost stanovanje najeti od sklada in ne na prostem trgu?

Prednosti najema stanovanja preko Sklada so:

– najem za nedoločen čas (neprofitni in stroškovni) – zanesljiva in dolgoročno varna oblika najema

– varnost (najem povečuje varnost stanovalcev, ki se lahko zanesejo na strokovno upravljanje in vzdrževanje stanovanj)

– urejena stanovanja

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, kot smo bili obveščeni, je bil ta teden izpeljan sestanek med vašimi predstavniki in stanovalci mariborske soseske Poljane, kjer je bil v zadnjem času izpostavljen problem uničevanja skupne lastnine. Prosimo vas, da nam odgovorite na naslednja vprašanja:

Kdo vse se je udeležil sestanka?

Niste jasno napisali katerega sestanka, zato predvidevamo, da ste imeli v mislih sestanek najemnikov stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS (v nadaljevanju Sklada) na lokaciji Murkova 2,4,6 in Preradovičeva 17, 17A, 17B,  dne 23.7.2018, ki ga je vodil naš pooblaščeni upravnik stanovanj Staninvest d.o.o. Udeležili so se ga še hišnik, predstavnica društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice in 19 najemnikov.

Kakšna je bila tema sestanka in kakšno škodo ste popisali?

Teme so bile:  1. Hišni red (uničevanje objekta in okolice, odlaganje odpadkov), 2. Sanacija balkonov, 3. Razno

Na sestanku ni bil izveden  noben popis škode.

Ste na sestanku sprejeli kakšne sklepe?  

Na sestanku niso bili sprejeti nobeni sklepi. K točkama so bila podana le načelna opozorila glede pravil uporabe in obnašanja, reda, miru in čistoče v stavbi in na zemljišču ob njej, pojasnila glede načina dodeljevanja stanovanj, ki poteka preko razpisa JMSS MB ter poročilo o postopkih sanacije balkonov.

Kakšno bo vaše naslednje postopanje?

Sklad je vstopil v sodelovanje z društvom za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice, v sklopu katerega si bo prizadeval za izboljšanje stanja, osveščanje najemnikov ter uporabnikov in njihovo pozitivno odzivanje, ki bi pripomoglo k boljši skrbi za urejenost, čistočo ter red in mir v stavbi in na zemljišču ob njej.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS