Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

Na Okrajnem sodišču v Postojni je v izvršilni zadevi upnika DUTB zoper Dolenjgrad v stečaju in Stanovanjski sklad RS za ponedeljek sklicana javna dražba stanovanj in parkirnih prostorov v soseski Park pod Javorniki. Ko smo pred časom poročali o tej problematiki, ste zaradi vseh okoliščin (spora o lastništvu oziroma nerešenega zemljiškoknjižnega stanja, pri čemer ste prepis 24 stanovanj, za katere je bila pogodba razveljavljena, pogojevali z izbrisnimi pobotnicami za vaša, plačana tri stanovanja) prizadevali za preklic dražbe oziroma ste ji odločno nasprotovali, sploh glede treh stanovanj, ki so vaša last. Izvršba ni smiselna niti z vidika dejstva, da bodo stanovanja predmet stečajne mase.

Kakšen je zdaj status te zadeve, v kateri fazi so vaši pogovori z Dolenjgradom v stečaju in DUTB, zakaj še ni prišlo do dogovora glede lastništva stanovanj in posledično do preklica dražbe?

Stanovanjski sklad RS je v zvezi z navedenim postopkom storil vse, kar je bilo v njegovi moči ter uporabil vsa pravna sredstva, da bi prišlo do preklica javne dražbe stanovanj in parkirnih prostorov v soseski Park pod Javorniki, vendar je Višje sodišče v Kopru pritrdilo odločitvi Okrajnega sodišča v Postojni ter dražbo nepremičnin dopustilo. Družba Dolenjgrad je nepremičnine v objektu Park pod Javorniki zastavila kot zavarovanje najetega posojila. Ker družba Dolenjgrad zaradi insolventnosti ni bila sposobna najetega posojila plačati, je upnik vložil izvršilni predlog, na podlagi katerega je prišlo do sodne odredbe za prodajo nepremičnin. Izvršilni postopek poteka neodvisno od lastništva nepremičnin in zastavna pravica hipotekarnega upnika ne preneha s prenosom lastninske pravice. Stanovanjski sklad RS je svojo terjatev z naslova kupnine za tri stanovanjske enote, pripadajoče shrambe in parkirna mesta prijavil v stečajnem postopku družbe Dolenjgrad in ta terjatev mu je bila priznana.

Ali so tri oziroma dve vaši stanovanji še vedno oddani v najem? Ste s situacijo seznanili tudi najemnike in kaj jim svetujete?

Stanovanja, katerih lastnik je Stanovanjski sklad RS, so oddana v najem, kar je bilo sporočeno Okrajnemu sodišču v Postojni in kar izhaja tudi iz odredbe o prodaji nepremičnin. Najemniki so o odredbi sodišča obveščeni in seznanjeni z dejstvom, da so nepremičnine, ki jih zasedajo, predmet prodaje. Prodaja stanovanja ne povzroči prenehanja najemnega razmerja, lahko pa novi lastnik začne s postopki redne odpovedi najemnega razmerja oziroma sproži ustrezne sodne postopke za izredno odpoved  najemnega razmerja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja glede e-dražb nepremičnin Stanovanjskega sklada RS.

Če se ne motim, je včeraj potekala (e-)dražba SSRS, na kateri so bili javnosti na voljo nekatere nepremičnine na Brdu. Prosil bi vas za odgovore na sledeče:

Koliko nepremičnin je bilo na voljo in kje? So vse z območja Brda? Koliko je bilo prodanih? Koliko je znašala povprečna prodajna cena glede na izklicno?

Stanovanjski sklad RS je dne 12.6.2018 zaključil izvedbo dveh e-javnih dražb.

Na e-javni dražbi, številka 3-2018 je bilo ponujenih 27 poslovnih nepremičnin, od tega je bilo prodanih 5 nepremičnin, in sicer 2 stanovanji v Trbovljah (po izklicni ceni 6.650,00 EUR in 7.850,00 EUR), zemljišče s stavbo na naslovu Oplotnica, Lukanja 10 (po izklicni ceni 31.700,00 EUR) in 2 hiši v Pivki (ena je bila prodana po izklicni ceni 87.560,00 EUR, za eno hišo pa je bila izvedena e-javna dražba na kateri je cena narasla za 32 %, in sicer iz 93.530,00 EUR na 123.430,00 EUR).

Na e-javni dražbi, številka 5-2018 je bilo ponujenih 26 stanovanj in vrstnih hiš v Zelenem gaju na Brdu v Ljubljani, od tega je bilo prodanih 7 nepremičnin, vse po izklicni ceni, in sicer: 4 stanovanja v funkcionalni enoti F3 (184.000,00 EUR, 192.000,00 EUR, 327.000,00 EUR in 287.000,00 EUR) in 3 hiše v funkcionalni enoti F6.2 (383.000,00 EUR, 408.000,00 EUR in 416.000,00 EUR).

Kako komentirate izid?

Izid je v okviru pričakovanj glede na dejstvo, da v skladu z zakonodajo izklicne cene ne morejo biti nižje od ocenjene tržne vrednosti. Kakorkoli bo izplen cca. 2.5 mio EUR koristno uporabljen za gradnjo novih najemnih stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kranju, kjer je pomanjkanje največje.

Kaj bo z neprodanimi nepremičninami?

E-dražbe se bodo nadaljevale in pričakujemo, da bo večina vrstnih hiš in terasnih dvoetažnih stanovanj prodana do konca letošnjega leta.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Po javno dostopnih informacijah sta JSS MOL in SSRS pridobila okoljevarstveno soglasje za gradnjo soseske Novo Brdo. Zanima me, ali je vaš sklad po prejemu tega soglasja že zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za svoj del soseske? Če da, kdaj?

Vloga za gradbeno dovoljenje za gradnjo soseske Novo Brdo v Ljubljani (ločeno za funkcionalne enote E2 in E3) je bila oddana 16.2.2018.

Če ne, ali morate pridobiti predhodno še kakšno dovoljenje ali soglasje? Je kakšen drug razlog, da niste še zaprosili za gradbeno dovoljenje? Kdaj predvidoma pričakujete izdajo gradbenega dovoljenja?

Izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo soseske Novo Brdo v Ljubljani pričakujemo še v mesecu juniju 2018.

Kdaj je predviden začetek gradnje vašega dela soseske? Bo gradnja vašega dela soseske potekala fazno? Če da, v koliko fazah in kaj se bo zgradilo v posamezni fazi?

Z gradnjo soseske Novo Brdo nameravamo pričeti v mescu juliju 2018. Delo se bo pričelo z izkopi in varovanjem gradbene jame, po zaključku teh del pa bomo pričeli z gradnjo objektov.

Bo gradnja potekala sočasno z delom JSS MOL? Koliko se boste v času gradnje morali usklajevati z JSS MOL?

Predvideva se, da bo gradnja vseh funkcionalnih enot soseske Novo Brdo potekala sočasno, vendar oba investitorja lahko gradita neodvisno drug od drugega.

Ali bo SSRS izvajalca gradnje izbral neodvisno od JSS MOL ali pa bo vendarle izbran skupen izvajalec? Zakaj?

Stanovanjski sklad RS bo izvajalca gradnje iskal s svojim razpisom, ki ne bo odvisen od razpisa JSS MOL.

Kako to, da je SSRS izkop gradbene jame in varovanje te naročil sam? Zakaj ste se odločili ta gradbena dela naročiti posebej (običajno so ta dela vključena v naročilo za izvedbo celotne gradnje)?

Z izkopi nameravamo pričeti prej, ker še poteka izdelava projektov za gradnjo objektov in zaradi vremenskih ter okoljevarstvenih pogojev.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

Zasledili smo, da je v pripravi projekt stanovanjske soseske Novo Pobrežje v Mariboru. Zanima nas:

– koliko stanovanj oz. stanovanjskih blokov bo obsegal?

V stanovanjski soseski Novo Pobrežje v Mariboru je predvidenih do 450 najemnih stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Natančno število stanovanj in objektov bo izbrano z odprtim, enostopenjskim, projektnim natečajem, ki ga v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS (v nadaljevanju Sklad) organizira Zbornica za arhitekturo Slovenije. Natečaj je bil dne 5.6.2018 objavljen na portalu javnih naročil, zaključen bo z dnem 14.9.2018.

– na kakšni površini se bo gradilo?

Gradnja Stanovanjske soseske Novo Pobrežje v Mariboru je predvidena na območju velikosti približno 4,7 ha.

– kakšne velikosti bodo stanovanja?

Stanovanja za najem bodo v velikosti od 40 do 80 m2 neto tlorisne površine (brez balkona/lože in shrambe), oskrbovana stanovanja za starejše pa od 35 do 70 m2 neto tlorisne površine (brez balkona/lože in shrambe).

– kdaj naj bi bila stanovanja na razpolago?

Stanovanja bodo na razpolago predvidoma v letu 2022.

– bodo to stanovanja za prodajo ali najem?

Sklad skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in Poslovno politiko SSRS do leta 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj. Zato bodo stanovanja, ki jih bo Sklad gradil v Mariboru, prvenstveno namenjena najemu.

– kakšne so potrebe po novih stanovanjih v Mariboru?

Potrebe po stanovanjih na tej lokaciji so glede na izkušnje Sklada pri oddaji in glede na dejstvo, da trenutno v Mariboru ni zaslediti večje ponudbe novogradenj, velike.

– kdaj predvidoma se bo začela gradnja?

Po zaključku natečaja bo Stanovanjski sklad RS v letu 2019 pristopil k izdelavi prostorskega akta in projektne dokumentacije. Pričetek gradnje stanovanjske soseske Novo Pobrežje v Mariboru je predvidoma v letu 2021.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja o mariborski soseski Poljane. Odgovori, ki smo vam jih poslali 29. 5. 2018, so objavljeni na naši spletni strani in dostopni prek povezave https://ssrs.si/ssrs_nv/novinarska-vprasanja-mariborinfo-com/ .

1. Kako lahko stanovanjski sklad ukrepa pri vse večjem uničevanju skupne lastnine državnih stanovanj? Kakšni ukrepi so sploh možni iz vaše strani?

Z upravnikom stanovanj je že dalj časa dogovorjeno, da z najemniki organizira in vodi sestanke, na katerih  jih seznanja z načeli upoštevanja norm medsosedskega bivanja in spoštovanja hišnega reda. Za reševanje te problematike se dogovarjamo tudi za vključitev društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ki bi z različnimi aktivnostmi vplivali na neustrezne navade stanovalcev.

2. Kako odgovarjate stanovalcem, ki so vse bolj obupani in razočarani nad stanjem v njihovi soseski, zaradi drugih objestnih in neodgovornih stanovalcev?

Spremembe v stanovanjskih soseskah so po našem mnenju možne le z aktivno udeležbo vseh stanovalcev. Pričakujemo, da bodo stanovalci sistematično podprli prizadevanja upravnika in društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice za dolgoročno izboljšanje bivalnih pogojev v tej soseski.

3. Kakšen je postopek za izselitev stanovalca ali skupine stanovalcev iz stanovanjskega objekta?

Kadar je kršitelj znan, mu pošljemo opomin po 103. členu Stanovanjskega zakonika (SZ-1), ki govori o krivdnih odpovednih razlogih najemne pogodbe zaradi kršenja določil tega člena. Opomin mora vsebovati kršitev in rok za njihovo odpravo, ki je minimalno 15 dni. Šele če se kršitve ponavljajo, se lahko vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

4. Je bil že kdo izseljen zaradi uničevanja skupne lastnine?

Zaradi uničevanja skupne lastnine ni bil zaenkrat še nihče izseljen. V teku sta dva sodna postopka proti znanim kršiteljem zaradi kršenja hišnega reda. Upamo, da bomo proti njima lahko ukrepali na osnovi odločitve sodišča.

5. Imate podobne težave še v katerih drugih soseskah?

V takem obsegu kot v soseski Poljane se težave drugod ne pojavljajo. Radi bi poudarili, da je vsekakor največ odvisno od najemnikov samih in njihovega odnosa do bivalnega okolja in lastnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Spoštovani, nezadovoljni stanovalci soseske na Murkovi ulici (2, 4 in 6) v Mariboru so se obrnili na naše uredništvo in posredovali fotografije stanja njihove soseske, ki jo uničujejo nekateri objestni stanovalci. Prosimo vas za naslednja pojasnila:

1. Ste seznanjeni z uničevanjem skupne lastnine (stene, dvigala…) na stanovanjskih blokih na Murkovi ulici?

S problematiko uničevanja skupne lastnine, do česar žal prihaja, smo sprotno seznanjeni. Stanovanjske stavbe na Murkovi so del soseske Poljane, ki zajema tudi stanovanjske objekte na naslovu Preradovičeva ulica. Lastnika stanovanj v soseski sta Stanovanjski sklad RS in Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor.

2. Kako lahko stanovanjski sklad ukrepa zoper tovrstno početje?

Za ureditev razmer si z aktivnimi ukrepi prizadevamo že vrsto let. V preteklem obdobju smo najprej z zunanjimi izvajalci uredili, da izvajanje 24-urnega varovanja, nato pa nekaj časa 12-urno varovanje. Sedaj je vzpostavljeno tehnično varovanje. Aktiven je tudi upravnik objektov, ki si prizadeva za dosledno spoštovanje hišnega reda. Vsekakor pa je največ odvisno od najemnikov samih in njihovega odnosa do bivalnega okolja in lastnine.

3. Ste že kaj ukrepali v zvezi s tem?

Da, zadevo smo poskušali urediti tako s tehničnim varovanjem kot tudi z varnostno službo, podrobnim hišnim redom in večjim angažmajem upravnika objekta ter osveščanjem najemnikov. Zoper enega najemnika je vložen sodni postopek na odpoved najemne pogodbe.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

V idejni zasnovi sem videl, da naj bi tu uredili 110 stanovanjskih enot – domnevam, da bo nekaj manjših bivanjskih enot, nekaj pa stanovanjskih. To približno drži?

Pri Skupnosti za mlade Gerbičeva gre večinoma  za manjše stanovanjske enote, in sicer za eno do dve osebi. Nekaj stanovanj pa bo namenjeno več osebam. V soseski je predviden tudi Medgeneracijski center. Gradnja skupnosti je namenjena reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Glede na ostale projekte (recimo Zeleni gaj) predvidevate izjemno nizko ceno GOI, ki ste jim dodali še stroške notranje opreme. Zakaj predvidevate, da bi lahko dosegli ceno 580€ za m2 bruto površine z obvezno notranjo opremo?

Preračunana vrednost investicije oziroma cena GOI dela znaša toliko kot pri soseski Zeleni gaj. Zaradi racionalnejše izvedbe predvidevamo še vključitev opreme v skupnih prostorih.

Čez palec naj bi vas ta investicija stala okoli 3 mio. €. Drži?

Drži, GOI dela naj bi znašala okrog tri milijone evrov.

Ali glede na to, da naročate PGD in da je zemljišče že vaše, lahko predvidevamo, da bi bil lahko objekt končan še v prihodnjem letu?

Načrtujemo, da se bo gradnja objekta lahko začela graditi naslednje leto, tako bi bil objekt končan v letu 2020.

Je v osnovi mišljeno, da bi lahko mladi v tem objektu stanovali do zaključenega 29. leta starosti, torej če bi bili na razpisu izbrani pri 25. letih, bi v njem živeli še štiri leta? Ali lahko sklad izvede razpis, še preden so ti starostni pogoji (oz. ta kategorija) definirani v zakonu?

Pojem stanovanjske skupnosti za mlade žal še ni zakonsko opredeljen, zato je definiranje statusa uporabnikov in možnosti bivanja v taki skupnostih ter pogojev za bivanje v tem trenutku še nemogoče določiti. Seveda si na Skladu želimo, da bi se na naše razpise lahko prijavili vsi mladi, ki so v stanovanjski stiski, saj so prav oni ena izmed pomembnih skupin prebivalstva, za katere delamo. Na Skladu zato pričakujemo, da bodo do zaključka postopkov gradnje in do objave razpisa zakonski okviri postavljeni. Le tako bomo lahko skladno z veljavno zakonodajo in svojimi pogoji poslovanja opredelili razpisne pogoje, ki bodo omogočali transparentno, in enakopravno obravnavo vseh potencialnih prosilcev – mladih. S svojimi projekti tudi sicer kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike sledimo svojemu cilju, skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše.

V kolikor zgoraj navedeni zakonodajni okviri ne bodo vzpostavljeni pravočasno, si bomo prizadevali v obstoječih zakonodajnih okvirih pripraviti tak javni razpis za oddajo v najem, ki bo v čim večji meri poskušal zajeti tiste ciljne skupine potencialnih mladih najemnikov, ki jih vključimo glede na smotrnost izvedbe, veljavno zakonodajo in namen projekta.

Ali obstaja vsaj približna ocena, koliko naj bi znašala najemnina za stanovanja oz. bivanjske enote po kvadratnem metru? Bi bila primerljiva s trenutno neprofitno najemnino? Ali bližje najemnini v Zelenem gaju?

Cena najema na m2 je odvisna od končne vrednosti investicije, ki v tem trenutku še ni znana, in veljavne zakonodaje na področju določanja najemnin za bivanje v stanovanjih javnih subjektov. Vsekakor si bomo na Skladu prizadevali dosegati nižjo najemnino od obstoječih, da bomo s tem pripomogli k lažjemu reševanju stanovanjske problematike ranljivejših skupin – mladih in mladih družin.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Pripravljamo članek o projektu Sobivanje, kot je znano pri tem sodeluje tudi SSRS, zato bi vas prosila, če mi lahko odgovorite na nekaj vprašanj.

1. Razmišljate o ustanovitvi javnega servisa za nepremičninsko posredovanje najemnih stanovanj starejših občanov. Kako daleč ste z izvedbo te ideje?

V vse svoje lastne projekte v Ljubljani, Mariboru in Kranju smo vključili oskrbovana stanovanja, ki jih bomo starejšim lahko ponudili v zamenjavo za njihova večja stanovanja. Na poziv Ministrstva za okolje in prostor RS smo pri zunanjem izvajalcu naročili tudi študijo s primeri dobre prakse iz tujine in predlogi členov zakona. Svojo notranjo organizacijo in delovanje že tri leta, vse od sprejetja Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25), postopno prilagajamo tej svoji prihodnji dejavnosti, ki jo načrtujemo v okviru delovanja javne najemne službe. Ureditev javne najemne službe v novem Stanovanjskem zakonu predvideva omenjena resolucija.

2. Na kakšen način naj bi omenjeni servis deloval?

Servis bo deloval v okviru javne najemne službe, za katero smo na Stanovanjskem skladu RS že uredili prostore pod imenom Stanovanjski center, pričakujemo pa še odobritev dodatnih zaposlitev. O sodelovanju pri zagotavljanju oskrbovanih stanovanj se pogovarjamo tudi z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ). Naša prva naloga pa bo vzpostaviti povezavo in pridobiti zaupanje zainteresiranih starejših lastnikov večjih stanovanj, ki si želijo zamenjavo za oskrbovano stanovanje.

3. Kakšno vlogo bi pri tem imel stanovanjski sklad?

Naša vloga bo informativna, svetovalna in posredovalna.

4. Na katerih področjih bi bilo treba spremeniti zakonodajo, da bi projekt lahko popolnoma zaživel?

Konkreten odgovor na to vprašanje bomo lahko podali na podlagi rezultatov študije, ki smo jo na poziv Ministrstva za okolje in prostor RS naročili pri zunanjem izvajalcu. Poleg primerov dobre prakse iz tujine bo tam podana celovita analiza. V skladu z rezultati bomo predlagali konkretne rešitve za vključitev v predlog Stanovanjskega zakona.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

JSS MOL Na Rakovi Jelši leta 2020 napoveduje prva zadružna stanovanja, ki so zgrajena po drugačnih načelih in cenejša (člani zadruge bi vplačali lastni delež, to je od pet do deset odstotkov vrednosti stanovanja, in mesečno plačevali tako imenovano stroškovno najemnino). Ali se po Sloveniji načrtujejo še drugi podobni projekti? Koliko bi po predvidevanjih znašale tovrstne najemnine?

Predvidevamo, da je na temo stanovanjskega zadružništva nekaj iniciativ, vendar Stanovanjski sklad RS o konkretnih načrtih ni seznanjen. Višina najemnine je običajno odvisna  od višine investicijskih vrednosti konkretnih stanovanjskih objektov v soodvisnosti od načina izvedbe, urbanističnih pogojev, tipologije stanovanj in podobno. Stanovanjski sklad RS bi lahko ob zagotovitvi ustreznih finančnih virov pripomogel s finančnimi spodbudami v obliki dolgoročnih stanovanjskih posojil.

Na nepremičninskem posvetu v Portorožu je gospod Remec omenil usmerjenost v povečanje števila najemniških stanovanj po stroškovni najemnini. Do leta 2020 nameravate ponuditi 2000 takih stanovanj, do leta 2025 pa še dodatnih 2000. Z večjo ponudbo javnih stanovanj za najem nameravate vplivati tudi na nižjo ceno tržnih najemnin. Trenutna višina stroškovnih najemnin v Ljubljani znaša 6 -7 evrov na kvadratni meter, približno toliko naj bi veljalo tudi za Koper.  Kje je ali bo mogoče najeti stanovanje po taki najemnini?

Stanovanjski sklad RS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah po Sloveniji.  Stroškovne najemnine v mejah med 6 in 7 eur na m2 so za stanovanja, ki so na lokacijah v Ljubljani, Borovnici, Kopru, Novem mestu in Kranju.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Katere  rešitve so še primerne za razreševanje stanovanjske problematike mladih in kaj v zvezi s tem načrtujete?

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center. S svojimi projekti Stanovanjski sklad RS kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike sledi svojemu cilju, skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše.

Več o projektu si lahko preberete na naši spletni strani:

https://ssrs.si/projekti/ljubljana-skupnost-za-mlade-gerbiceva-predstavitev-soseske/predstavitev-soseske/

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Kakšni so vaši načrti na področju stanovanjske gradnje po Sloveniji?

Eden od osnovnih ciljev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju SSRS) kot izvajalca nacionalne stanovanjske politike je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To SSRS zagotavlja z investicijskimi projekti in različnimi javnimi programi in pozivi za lokalne skupnosti in druge upravičence. V Poslovni politiki SSRS za obdobje 2017–2020 je jasno zastavljen cilj zagotoviti do 2000 novih najemnih stanovanj.

Poslovno politiko SSRS si lahko ogledate na povezavi:

https://ssrs.si/o-nas/poslovna-politika/

Kateri projekti so v gradnji? Kdaj bodo uresničeni? Koliko stanovanj bodo zagotovili? Kakšna bo njihova cena?

SSRS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Vse projekte in programe si lahko ogledate na naši spletni strani:

https://ssrs.si/

Ali boste v bližnji prihodnosti začeli graditi še kakšne večje projekte na področju stanovanjske gradnje? Če ne, zakaj ne? Če da, za kakšne projekte gre in kdaj lahko pričakujemo njihov začetek?

Kot smo že omenili, v Ljubljani bo do konca leta 2020 na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Prav tako v Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva. V Mariboru predvidevamo naslednje leto pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje prve faze 210 javnih najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V Kranju naslednje leto načrtujemo začetek gradnje 180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše. V tem in prejšnjem odgovoru navedene gradnje in načrti, tudi za pridobivanje do 500 novih javnih najemnih stanovanj, pridobivanje zemljišč za večstanovanjske gradnje in pridobivanje 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb, je del Poslovne politike SSRS od 2017 do 2020. Tam so predstavljene ključne strateške usmeritve delovanja SSRS glede na pravne in strokovne podlage, usmeritve in cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25, Uradni list RS, št. 92/2015) v njenem prvem srednjeročnem obdobju od leta 2017 do leta 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS