V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vprašanja glede stanovanjske soseske ob Savi:

• Imate okvirni izračun cene za najem stanovanja za štiričlansko družino (stanovanja bodo samo za najem, kajne)?

Stanovanja bodo namenjena prvenstveno stroškovnemu najemu,  končni strošek najemnine za najem stanovanja in pripadajočih delov bo lahko določen šele, ko bodo znani vsi investicijski in izvedbeni stroški projekta in sicer pred objavo razpisa za oddajo.

• Koliko bo pripadajočih parkirnih mest (pokrita, nepokrita)?

Predvideno število parkirnih mest na terenu je 250 in pod terenom 140 v podzemni garaži 2. faze, skupaj 390 parkirnih mest.

• Koliko bo igrišč (športna, otroška …)?

Predvideni sta dve igrišči, eno otroško igrišče za manjše otroke in eno športno igrišče za mladostnike, družabni prostor s slaščičarno ter povezava kolesarske poti ob Savi.

• To bodo stanovanja za trg (ne stanovanja za socialno šibkejše na podlagi občinskih razpisov)?

Skladno s trenutnimi razpisnimi določili so najemniki oziroma najemnice stanovanj Stanovanjskega sklada RS, lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. Pri večjem povpraševanju za določeno stanovanje imajo prednost mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe do 29. leta starosti ter ostali, znotraj teh kategorij pa prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.

Glede na navedeno se bodo, v kolikor bodo veljali enaki pogoji prijave na razpis vsekakor lahko prijavili tudi socialno šibkejši, ki niso uspeli na objavljenih občinskih razpisih. Morebitna finančna nadomestila za najem v obliki subvencij ali drugih razpoložljivih transferov, pa bodo v okviru veljavne zakonodaje kot do sedaj upravičenci izkazovali preko izdanih odločb drugih pristojni organov, ki odločajo o priznavanju pravic iz javnih sredstev.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

1. Glede na to, da je bilo veliko zanimanja za omenjena neprofitna najemniška stanovanja (222 prosilcev za 102 stanovanj), me zanima v čem je prednost najema prek republiškega stanovanjskega sklada v primerjavi s tržnim najemom? Ker, če pogledamo najemnine za neprofitna stanovanja republiškega stanovanjskega sklada te niso tako nizke kot bi pričakovali… Kot vem, znaša stroškovna najemnina za stanovanja v Zelenem gaju 6,5 evra za kvadratni meter (kar denimo za 60 kvadratnih metrov znaša kar 390 evrov, tu pa so potem še drugi obratovalni stroški..)..Zakaj menite, da so neprofitna stanovanja tako zanimiva za Ljubljančane? V čem so torej  prednosti  tovrstnega najema? Ali lahko sčasoma najemniki postanejo tudi lastniki stanovanj ?

Uvodoma pojasnjujemo, da 102 stanovanji na Ježkovi ulici v Ljubljani, ki jih je Stanovanjski sklad RS v najem ponudil preko razpisa dne 10.11.2017 sodijo v fond stanovanj s stroškovno najemnino in ne v fond neprofitnih najemnih stanovanj.

Veliko zanimanje za najemna stanovanja  v okviru stroškovnega najema preko Stanovanjskega sklada RS je ponovno dokaz, da obstajajo poleg potreb po neprofitnem tudi potrebe po stroškovno ugodnem najemu in stanovanjskem fondu, ki naj jih najemniku zagotavljajo javni subjekti in ki omogočajo bivanje za nedoločen čas. Vsa razmerja so vnaprej opredeljena in zagotavljajo varnost in predvidljivost. Stanovanjski sklad RS spoštuje veljavno zakonodajo in najemnikom omogoča zakonske pravice in izpolnjevanje njihovih dolžnosti, različno trajanje najema in nemoteno uporabo, zaradi česar najemniki niso izpostavljeni tveganju samovoljnih ukrepov zasebnega najemodajalca, na sicer dokaj neurejenem prostem najemnem trgu. Stanovanjski sklad RS ima tudi vzpostavljeno mrežo upravljanja in ima v lasti dve podjetji, ki se ukvarjata z upravljanjem.

ReNSP15-25 najem s kasnejšim odkupom omenja kot nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom, a odkup stanovanja iz najema s trenutno veljavno zakonodajo in splošnimi pogoji najema še ni predviden.

2. Zagotovo ste že izdelali analizo o tem, kakšne so potrebe po neprofitnih najemnih stanovanji v Ljubljani, zato me zanima kaj kažejo ti podatki? V javnosti  namreč velja prepričanje, da Ljubljani primanjkuje neprofitnih najmeniških stanovanj. Ali to drži in koliko tovrstnih stanovanj bi potrebovali v prestolnici?

Stanovanjski sklad RS je  v časovnem obdobju november 2016 – februar 2017 izvedel anketo  potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih po občinah na nivoju Republike Slovenije. Iz odgovora,  ki smo ga  prejeli, v decembru 2016 s strani Javnega stanovanjskega sklada MOL izhaja, da v Mestni občini Ljubljana potrebujejo  4.200 javnih najemnih stanovanj. Ker so se podatki o številu potrebnih javnih najemnih stanovanj lahko iz različnih razlogov že spremenili (dodelitev stanovanj, menjava prebivališča, itd.), z ažurnejšimi podatki ne razpolagamo.  Ob tem naj omenimo študijo, ki jo je pridobil MOP in je dostopna na tej povezavi:   http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf –  v tej so vezano na MOL večplastno in strokovno obdelani podatki, ki so jih prispevali različni subjekti.

Želeli bi še dodati, da Stanovanjski zakon, ki v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico Občini, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje, saj je za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj pristojna Občina, kjer ima prosilec prijavljeno stalno bivališče. V primeru stanovanj, ki so bila pridobljena na podlagi so investitorskih pogodb pa ima pristojna Občina oziroma Javni sklad razpolagalno pravico že določeno s pogodbo.

3. Kakšne pogoje so morali izpolnjevati tisti, ki so se prijavili za najem neprofitnega stananovanja ob Ježkovi ulici v Ljubljani in na podlagi katererih kriterijev ste izbrali 102 najemnika izmed 222 prijavljenih prosilcev?

Skladno z razpisnimi določili so najemniki oziroma najemnice stanovanj Stanovanjskega sklada RS lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. Pri večjem povpraševanju za določeno stanovanje imajo prednost mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe do 29. leta starosti ter ostali, znotraj teh kategorij pa prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Pri izpolnjevanju enakih kriterijev za določeno stanovanje je v veljavi računalniški protokol izbire, ki znotraj enakega prioritetnega razreda vsakomur daje enake možnosti. Prijave prosilcev fizičnih oseb imajo prednost pred prijavami pravnih oseb in organizacij.

Stanovanja na Ježkovi ulici v Ljubljani so bila dodeljena v 60,8% mladim družinam, sledile so družine z osnovnošolskim otrokom in mlade osebe z enakim odstotkom dodelitve stanovanj, 15,7%, 5% stanovanj je bilo dodeljenih družinam, najmanjši delež stanovanj pa kategoriji ostalih.

4. Kakšni so načrti republiškega stanovanjskega sklada glede gradenj najemnih neprofitnih stanovanj v Ljubljani? Kot vem se bo kmalu začela gradnja stanovanjskega naselja Novo Brdo. Koliko bo tam na voljo neprofitnih najemniških stanovanj in kakšna bo cena za najem?

Stanovanjski sklad RS v letošnjem letu, v soseski Novo Brdo v Ljubljani, načrtuje gradnjo 498 novih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva leta 2020. Sklad si bo tako kot do sedaj prizadeval doseči čim nižjo najemnino, pri čemer bo končna cena m2 za najem stanovanja in pripadajočih delov lahko določena šele, ko bodo znani vsi investicijski in izvedbeni stroški projekta in sicer pred objavo razpisa za oddajo.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

• Na kateri lokaciji in kako velikem zemljišču se bo gradila soseska Ob Savi v Kranju?

Stanovanjski sklad RS ima namen v Kranju na južnem delu mesta Kranj na območju med Savsko cesto in reko Savo na zemljiščih velikosti 3,2 ha graditi najemna stanovanja v skladu s svojo dejavnostjo.

•  Koliko objektov in koliko stanovanj bo zgrajenih?

Smo v fazi izbora variantnih rešitev kot podlage za občinski podrobni prostorski načrt. Predvidevamo da bo zgrajenih 200 stanovanj v 6 ali 8 objektih. Konkretnejši  podatek o številu stanovanj bo znan po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta.

• Kakšne velikosti stanovanj načrtujete?

Načrtujemo, da bodo stanovanja velikosti od 35 m2 do 75 m2.

• Ali bodo stanovanja najemna ali namenjena prodaji (po kakšni najemni ali prodajni ceni)?

Stanovanja bodo namenjena oddaji v najem.

• Ali je med 11 že prejetimi vlogami za pridobitev javnih najemnih stanovanj tudi katera z Gorenjske in za koliko stanovanj?

Nobena vloga ni z Gorenjske.

• Ali pripravljate še kakšen drug projekt na območju Gorenjske in kdaj naj bi ga izvedli?

Nimamo drugih projektov na Gorenjskem.

• Prosil bi vas tudi za kakšno grafično podobo bodoče soseske Ob Savi v Kranju.

Simbolične slike variantnih rešitev si lahko ogledate na naši spletni strani

https://ssrs.si/projekti/kranj/predstavitev-soseske/

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

• Kot kažejo vaša obvestila, je sklad v okviru projekta doslej oddajal največ pet stanovanj naenkrat in ima danes ob dveh posteljah v stanovanju v Kranju prostih še sedem od skupno 13 stanovanj v projektu. Čemu in na osnovi česa pripisujete tako majhno zanimanje upravičencev za stanovanja, pri čemer niti ljubljansko stanovanje ni bilo ves čas zasedeno?

Ugotavljamo, da mlade zanima predvsem najem stanovanja v Ljubljani, kjer imajo dostop do vseh potrebnih inštitucij. Stanovanje v Ljubljani je polno zasedeno.

• Kako odgovarjate na pomisleke, da stanovanja mladim oddajate na napačnih lokacijah? Kako ste izbrali lokacije?

Stanovanja se oddajajo na tistih lokacijah na katerih je imel Sklad v trenutku, ko se je začel izvajati pilotni projekt prosta stanovanja in jih je lahko izvzel iz rednega tržnega najema oz. neprofita, pri čemer so v širšem območju stanovanj tudi izobraževalne ustanove in aktivnosti, v katere so vključeni mladi. Pri izbiri smo upoštevali tudi faktorje za odločanje o bivanju in sicer; značilnosti ciljne skupine – mladi, značilnosti stanovanja, lokacija – namenska raba (prisotnost trgovskih, storitvenih in izobraževalnih ustanov ter industrije oz. delovnih mest, javna infrastruktura – zlasti zelene površine, ambient in okolje), lokacija – socioekonomske značilnosti (vklopljenost v soseske, narodnostna struktura, varnost) in lokacija – transport (dostopnost in privlačnost, značilnosti premikov – ne samo delovnih migracij, prometno omrežje in infrastruktura). Upoštevali smo, da je stanovanjska mobilnost močno povezana z življenjskimi obdobji. Prav tako naj omenimo, da lokacije; Ljubljana z bližnjo Borovnico, Jesenice, Novo mesto, Maribor, Idrija, Kranj po podatkih PROSO spadajo v območja, kjer so potrebe po stanovanjih izkazane.

• Zakaj menite, da stanovanja niso predraga (predvsem zahtevana varščina)? Kako ste določili njihovo ceno?

Najemnina je prilagojena projektu in v okvirih za določitev neprofitne najemnine.

• Kako odgovarjate na pomisleke, da projekta Najem za mlade niste dobro skomunicirali in mladi zato sploh ne vedo zanj? Na kakšne načine ste promovirali projekt?

V delovni skupini, ki je pripravljala projekt za mlade so tudi predstavniki dveh organizacij mladih, ki so se zavezali, da bodo izvedli obveščanje mladih preko svojih komunikacijskih »mrež« in medijev. Delovno skupino vodi ministrstvo za okolje in prostor. Sklad projekt redno predstavlja v okviru svojih aktivnosti in na svoji spletni strani.

• Kdo se v pretežni meri prijavlja na ta razpis: študenti/mladi zaposleni, moški/ženske, kdor prvič rešuje stanovanjsko vprašanje …? katere skupine mladih ta stanovanja zanimajo?

Na razpis so se prijavili tako študenti kot tudi mladi zaposleni. Razmerje med moškimi in ženskami je izenačeno.

• Nameravate opraviti kakršno koli (vmesno) analizo projekta, ga popravljati oz. preoblikovati? Prosila bi za časovnico, tudi zaključka projekta.

Glede na dejstvo, da se projekt zaključi že septembra 2018 se vmesnih analiz ne bo izvajalo.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

na portalu Financ Gradbeništvo spremljamo razvoj soseske Zeleni gaj. Tokrat bi vas prosili za naslednje podatke:

• Koliko prijav ste dobili za 102 najemni stanovanji na Brdu?
• Koliko je bilo prijav za dvosobna stanovanja, trisobna stanovanja, štirisobna stanovanja?
• Koliko stanovanj po prvem razpisu ne bo dobilo najemnikov: skupaj, dvosobna stanovanja, trisobna stanovanja, štirisobna stanovanja?
• Za katero stanovanje je prispelo največ prijav in koliko?
• Koliko znaša najemnina za to stanovanje?
• Kako bo potekalo sklepanje najemnih pogodb in katere pogoje oziroma zahteve SSRS bodo morali najemniki še izpolniti?
• Koliko znaša kavcija oziroma varščina, ki jo bodo morali najemniki položiti?
• Kdaj in v katerih primerih se ta polog vrne najemnikom?
• Ali se vračilo tudi obrestuje in pod kakšnimi pogoji?
• Kdaj bo nov poziv za preostala stanovanja, za katera ni bilo zanimanja?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Na Stanovanjski sklad RS smo do današnjega dne (20.12.2017) prejeli 244 prijav za najem stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu. Rok za oddajo prijav se je iztekel 15.12.2017. S prijavami so prosilci izrazili interes za različna stanovanja preko glavnih in dodatnih želja, različne pa so tudi prednostne kategorije prosilcev. Podrobnejših podatkov, ki se nanaša na porazdelitve stanovanj na podlagi prejetih prijav, Stanovanjski sklad RS zaradi potrebnih aktivnosti vezanih na posamezno prejeto prijavo kot so npr.: vnos podatkov iz prijav, pregledovanje s strani strokovnih služb, dopolnjevanje podatkov s strani prosilcev, pred zaprtjem baze in opravljenim izborom ne more posredovati.

Prosilci morajo ob prijavi za najem, kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Vračilo se ne obrestuje. Izbrani najemniki bodo morali najkasneje štiri dni pred prevzemom stanovanja plačati varščino v višini 6-ih (šestih) mesečnih obrokov, pri čemer se vplačan znesek ob prijavi v višini 500,00 EUR všteje v omenjeno varščino.

Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika potrebna za poplačilo morebitnih odprtih obveznosti iz naslova uporabe stanovanja in morebitno vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Vračilo varščine se ne obrestuje.

Najemne pogodbe bodo najemniki sklepali pri izbranih notarjih. Glede samih pogodb SSRS nima dodatnih zahtev, saj bodo najemniki predhodno obveščeni o vseh potrebnih korakih.

Prijave za morebitna prosta stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu bomo zbirali skladno s terminskim planom, dostopnim na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija od 12.1.2018 do vključno 10.2.2018.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

Koliko novogradenj stanovanj načrtujete na trgu ponuditi prihodnje leto?

V prihodnjem letu načrtujemo začetek gradnje okvirno 500 stanovanj na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani.

Katera stanovanja, kdaj jih načrtujete ponuditi in kakšne bodo cene?

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje povečanje najemnega fonda stanovanj, zaradi česar Stanovanjski sklad RS v prihodnjem letu ne predvideva objave Javnega razpisa za prodajo stanovanj. Stanovanja na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani bodo tako prvenstveno namenjena najemu.

Sicer pa ima Stanovanjski sklad RS na podlagi Javnega razpisa za prodajo z dne 17.5.2017, trenutno v prodaji še 31 stanovanjskih enot funkcionalnih enot F3 in F6, od tega 19 stanovanj in 12 vrstnih hiš. Zadnji izbor kupcev po Javnem razpisu z dne 17.5.2017 bo dne 21.12.2017.

Načrtujete naslednje leto z začetkom gradnje kakšne od stanovanjskih sosesk?

Načrtujemo začetek gradnje stanovanjske soseske Novo Brdo za pridobitev okvirno 500 stanovanj, ki so namenjena javnemu najemu. Predvidoma leta 2020 predaja stanovanj v uporabo.

V Mariboru ima SSRS namen zgraditi 350 do 400 stanovanj. Po nakupu zemljišča v letošnjem letu pričenjamo s pripravo projekta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja katerega načrtujemo v letu 2018, predvidevamo izgradnjo stanovanj in vselitev do konca leta 2020.

Lep pozdrav, Stanovanjski sklad RS

Pred dnevi je bilo na okrogli mizi na temo stanovanjske problematike v Mariboru rečeno, da nameravate v tem mestu v kratkem zgraditi nova stanovanja.

• Mi lahko prosim zaupate kaj več informacij o tem projektu. Kaj in kje točno se bo gradilo? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo vseljivo?

Na lokacij med Šarhovo in Kamenškovo ulico, na območju OPPN za del PPE St9 – S stanovanjsko območje ob Šarhovi in Kamenškovi ulici, Maribor ima SSRS namen zgraditi 350 do 400 stanovanj. Po nakupu zemljišča v letošnjem letu pričenjamo s pripravo projekta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja katerega načrtujemo v letu 2018, predvidevamo izgradnjo stanovanj in vselitev do konca leta 2020.

• Morda načrtujete še kakšne novogradnje v Mariboru in okoliških občinah?

Z nakupom nepremičnine na območju Pobrežja ob cesti Veljka Vlahoviča v Mariboru SSRS dolgoročno načrtuje še en večji stanovanjski projekt, za realizacijo katerega je potrebno še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. Realizacija tega projekta je načrtovana v letih od 2020 do 2025.

• Kakšne so sicer potrebe na tem območju? Kdaj ste nazadnje dali tu na trg kakšne novogradnje?

Zadnja ponudba 6 stanovanj v stolpnici – Maribor Betnava je bila priključena Javnemu razpisu za oddajo stanovanj dne 23.9.2016. Potrebe po stanovanjih na tej lokaciji so glede na izkušnje Sklada pri oddaji in glede na dejstvo, da trenutno v Mariboru ni zaslediti večje ponudbe novogradenj, velike. Sklad ima trenutno oddanih vseh 83 stanovanj v Mariboru, ki so v stroškovnem najemu.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, prosila bi vas za vaš komentar izida javnega naročila Stanovanjskega sklada RS – in sicer razvojnega projekta: Implementacija nalog vzdrževanja in upravljanja objektov na osnovi BIM modela stavbe z uporabo 6D BIM tehnologije.

Kot vprašljiva, sporna se namreč kaže izbira ponudnika Bexel Consulting na javnem razpisu, saj je ista družba, torej ponudnik, sodelovala že pri sami pripravi projektne naloge. Kako to utemeljujete – da izberete prijavitelja, ki sodeluje pri pripravi javnega razpisa – lahko zatrdite, da ne gre za vnaprej dogovorjeni posel?

Za koliko je bila na koncu sklenjena pogodba (je obveljala ponudbena cena 97.300 evrov)?

Prosim tudi za pojasnilo širšega postopka izbire – celotnega postopka, v katerem ste neizbrane oziroma zavrnjene ponudnike KošorokGartner arhitekti d.o.o. (s partnerji) o izidu obvestili šele peti dan po njihovem poizvedovanju, torej šele na zadnji dan za možno pritožbo – je (tudi) to običajna proceura?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovana,

Stanovanjski sklad RS je postopku oddaje javnega naročila št. JN 17/2017 Razvojni projekt: implementacija nalog vzdrževanja in upravljanja objektov na osnovi BIM modela stavbe z uporabo 6D BIM tehnologije – F2, Brdo ves čas postopal skladno s področno zakonodajo in znotraj predpisanih rokov.

Posel ni bil dogovorjen v naprej. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) nikakor ne prepoveduje sodelovanja s ponudniki v fazi priprave postopka oddaje javnega naročila, temveč ga predvideva in ureja, saj nasprotno ravnanje naročnikov ne bi bilo skladno z načelom dobrega in skrbnega gospodarja. Naročnik je skladno s 64. členom ZJN-3 izvedel predhodno preverjanje trga. Predhodno preverjanje trga se skladno z zakonom lahko izvede v obliki strokovnega dialoga in v okviru tega naročnik zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja.

Projektna naloga je bila priložena razpisni dokumentaciji in javno razkrita, ponudnik Bexel consulting d.o.o. pa pri pripravi osnutka projektne naloge ni pridobil nobenih drugih informacij, ki bi ga lahko postavile v priviligiran položaj glede na ostale ponudnike na trgu. V postopku oddaje javnega naročila so bili tudi določeni ustrezni roki za sprejem ponudb, ki so omogočali kvalitetno pripravo ponudbe. Stanovanjski sklad RS je odgovoril na vsa postavljena vprašanja na odpiranju in pogajanjih, ki jih je prejel s strani sodelujočih.

Odločitev izida javnega naročila je bila javno objavljena 9.11.2017, v njej pa je navedena vrednost izbrane ponudbe ter razlogi za neizbiro ostalih ponudnikov.

Lepo pozdravljamo, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko deložacij je bilo lani v vaših stanovanjih?
  13 deložacij v neprofitnih najemnih stanovanjih, 6 deložacij v stanovanjih za stroškovni najem.
• Koliko deložacij je bilo letos do decembra?
  7 deložacij v neprofitnih najemnih stanovanjih, 6 deložacij v stanovanjih za stroškovni najem.
• Mogoče še informativno, pri kakšnem dolgu, koliko so bili ti dolgi, ko se odločite za deložacijo?
  Podajamo vam opis naših postopkov.

POSTOPKI ZARADI NEPLAČEVANJA OBVEZNOSTI: Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka – postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb na plačilo) in – postopek na odpoved najemne pogodbe (4. točka drugega odstavka 103. člena SZ-1).

OPOMINJANJE: Pooblaščeni upravnik po pooblastilu SSRS najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga – z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori (problematika vročanja opomina – neodzivni najemniki). Če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, temeljito proučimo vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

POSTOPKI PRED SODIŠČEM: V sodnem postopku, v primeru aktivnega odziva dolžnika sklepamo tudi sodne poravnave. Pogoji so isti kot pri mediaciji, in sicer:

• v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, stroški iz naslova obratovanja, zamudne obresti, sodni stroški) in redno poravnava tekoče obveznosti, da odstopimo od tožbe na odpoved najemne pogodbe. Dolg lahko poravna obročno – redno mesečno.
• če najemnik ne spoštuje dogovora iz sodne poravnave je sodba izvršljiva.

PRAVNOMOČNA SODBA – ODPOVEDANA NAJEMNA POGODBA: Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (po navadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga zopet pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in se ga seznani, da v primeru, da poravna vse obveznosti, da lahko ponovno kandidira na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
Če se bivši najemnik, ki mu je bila odpovedana najemna pogodba odzove na opomin, se mu ponovno omogoči odlog realizacije pravnomočne sodbe – pod pogoji, da dolg poravna v celoti, če tega ne zmore pa lahko tudi obročno.

REALIZACIJA PRAVNOMOČNE SODBE
Če se najemnik ne odzove na opomin in ne poravna dolga ter v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo. V primeru, da se najemnik obrne z vlogo za odlog prisilne izselitve – deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi in se ga zopet seznani, da v primeru poravnave celotnega dolga lahko kandidira na razpis. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje.

POSTOPKI ODPOVEDI Pri vseh postopkih vse najemnike obravnavamo enakopravno, ob tem pa upoštevamo vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.
V celotnem postopku so v sodelovanje vključeni Centri za socialno delo, ki jih preko upravnikov seznanjamo s postopki, ki se vodijo zoper najemnike – dolžnike (navodilo MOP in MDDSZ iz dne 21.5.2015).
Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik , ki mu še ni pravnomočno odpovedana najemna pogodba skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. O tej možnosti so naši najemniki seznanjeni tudi s strani naših pooblaščeni upravnikov.

PROBLEMATIKA REALIZACIJE CELOTNEGA POSTOKA OD KRŠITVE DO DELOŽACIJE Postopek od opomina do realizacije praviloma traja več let, od tri pa tudi do pet, če nasprotna stran z malce spretnosti procesno zavlačuje postopek. Takšnih primerov je po naših izkušnjah veliko. Naj spomnimo, da lahko najemnik lastnika, ki zamenja ključavnico ali ga preprosto postavi pred vrata toži za motenje posesti in morda na sodišču celo doseže, da se začasno, do končne odločitve sodišča o tej zadevi, vrne v stanovanje. Drug problem, ki ga s pridom izkoriščajo najemniki, ki kljub več ponujenim možnostim ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti, pa so nizki pravdni stroški, ki jih mora po izgubljeni tovrstni tožbi poravnati stran, ki tožbo izgubi. Če bi bili ti stroški višji, bi prav lahko prepričali najemnika, da se na takšen način ne izplača vztrajati.

Lep pozdrav, Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani,

v zvezi s prodajo stanovanj in vrstnih hiš Ljubljana-Zeleni gaj na Brdu imamo več vprašanj.

S kakšnim namenom ste se odločili oglaševati v časopisu Delo? Kolikšni so bili stroški za celotno stran oglaševanja v Delu?

Za odgovore se v naprej lepo zahvaljujemo.

Lep pozdrav, Nova24TV

Odgovor na novinarsko vprašanje:

v zvezi s prejetim vprašanjem vas obveščamo, da skladno s poslovno politiko in namenom seznanitve ciljne publike z zaključkom prodaje večjih stanovanj in vrstnih hiš, ki niso primerne za najem, Stanovanjski sklad RS, oglašuje tudi v časopisu Delo, v okviru njihove sobotne nepremičninske priloge: Delo/Delo in dom Nepremičnine. Strošek oglasa znaša 1.046,50 eur brez ddv.

Lep pozdrav. Stanovanjski sklad RS