Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni, Pošiljam vam vprašanji Radia Maribor in prosim za odgovor:

Ali bodo stanovanja, ki jih bo sklad gradil prihodnje leto na Kamenškovi v Mb najemna ali za prodajo in če bodo najemna, ali bodo neprofitna ali po tržni najemnini?

Kakšna je bila kupnina za zemljišči na Kamenškovi in Ul. Veljka Vlahoviča (ali drži podatek, objavljen na vaši spletni strani: 2 mio+DDV za Kamenškovo in 1,6 mio+DDV za Vlahovičevo)?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj, zato bodo tudi stanovanja, ki jih bo Stanovanjski sklad RS gradil v Mariboru prvenstveno namenjena najemu, v kolikor pa bo ustrezno spremenjena zakonodaja, tudi odkupu iz najema v skladu z načelom nadomestljivosti stanovanj. Glede najemnine je sprejeta odločitev, da se bodo bodoča stanovanja oddajala po stroškovni najemnini.

Prodajna pogodba za zemljišča na Kamenškovi je bila podpisana dne 27.10.2017 za ceno 2.000.000,00 brez vključenega DDV. Prodajna pogodba za zemljišča na lokaciji Veljka Vlahovića je še v medsebojnem usklajevanju in bo podpisana predvidoma v tem tednu. Predvidena cena za zemljišča na tej lokaciji znaša 1.680.000,00 EUR brez vključenega DDV.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

na podlagi vašega sporočila vam posredujemo odgovore.

V  čem je bil poudarek tega projekta: dostopnost stanovanj za nizko najemnino (koliko je znašala v povprečju)?

V okviru poglavja Shema za mlade je v Akcijskem načrtu – Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 predvideno zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Vezano na predmetni projekt je bil v mesecu marcu 2017 s strani Stanovanjskega sklada RS objavljen javni razpis za oddajo cenovno ugodnih, za bivanje primernih in vseljivih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in za potrebe skupinskega najema za mlade. Ciljna skupina so mladostniki in mlade osebe od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Stanovanja za projekt prispeva Stanovanjski sklad RS – 11 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, na lastno pobudo pa se je projektu pridružila tudi Občina Idrija z dvema stanovanjema. Najemnina za posteljo se giblje od 103 do 148 EUR. Poleg tega je potrebno plačati tudi enkratno varščino v višini treh najemnin, ki se ob izselitvi vrne.

Je bil interes mladih velik?

Povpraševanje je bilo večje za Ljubljano in bližino Ljubljane. Zanimanja za Maribor in Jesenice ni bilo.

Za katere kraje je bilo največ povpraševanja (bližina Ljubljane?)

Oddana so stanovanja:
1 stanovanje v Ljubljani (3 postelje)

2 stanovanji v Borovnici (3 postelje)

2 stanovanji v Kranju (3v postelje)

1 stanovanje v Idriji (1 postelja)

1 stanovanje v Novem mestu (1 postelja)

Je ta najem časovno omejen za tiste, ki so uspeli na razpisu?

Najem postelje v stanovanju se lahko izvede le za določen čas v okviru trajanja pilotnega projekta z odpovedno dobo treh mesecev, vendar ne dlje kot do 30.9.2018.

Sporočamo vam, da morate vprašanja, ki se nanašajo na subvencije za mlade družine in zadnji vprašanji iz sklopa vprašanj (* imate kake ocene, kakšne so potrebe mladih po stanovanjih po Sloveniji? In * se bo na podlagi izsledkov tega pilotnega projekta pripravil kak stalni program za mlade, ki (prvič) rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega?) nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor.

Glede subvencij za mlade družine. Spomnim se, da so bile vmes ukinjene (zaradi vsesplošnega varčevanja na državni ravni?), pa sprašujem, ali se je ta sistem spet vzpostavil? In gre takole: Republika Slovenija vsako leto subvencionira mlade družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Mlada družina je življenjska skupnost dveh ali enega starša z enim ali več otroki, pri čemer vsaj en otrok v letu dodeljevanja subvencij še ni šoloobvezen. Družina ne sme preseči določene višine letnega dohodka, ki je predpisana za vsako leto posebej. Subvencijo družina prejema za vsakega člana največ 8 let. V letu 2008 je subvencija znašala 300 € na družinskega člana. Mlade družine, ki rešujejo prvi stanovanjski problem z nakupom ali gradnjo, morajo imeti sklenjeno prodajo pogodbo ali pridobljeno gradbeno dovoljenje. Do subvencioniranja tržnega najema so upravičene mlade družine, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešujejo stanovanjsko vprašanje s tržnim najemom. Vendar ta starš v letu, ko zaprosi za subvencijo, ne sme doseči starosti 28 let (oz. 30, če je zaključil doktorski študij). Subvencijo je mogoče pridobiti na podlagi javnega poziva, ki ga enkrat letno objaviStanovanjski sklad RS. Subvencije torej so, ali niso. In če ne, ali trenutno obstaja kaj takega, kar pomaga mladim, ki si urejajo svoje prvo stanovanje?

Stanovanjski sklad RS, javni sklad je od leta 2006 do leta 2011 enkrat letno v medijih in na spletni strani www.stanovanjskisklad-rs.si objavil javni poziv za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj, ki je bil pripravljen na podlagi Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Ur. l. RS, št. 96/2007-UPB2).

30.5.2012 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 40/2012) objavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki med drugim posega tudi na področje Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, tako da v celoti črta člene, ki se nanašajo na dodelitev subvencij mladim družinam in subvencioniranje tržnega najema (od 26. a člena do 26. i člena), kar pomeni da so tovrstne subvencije ukinjene.

Glede na navedeno Stanovanjski sklad RS ne izvaja dajanja pomoči mladim družinam oziroma subvencioniranja.

Lepo pozdravljeni!

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Koliko sredstev je bilo v proračunih države v zadnjih treh letih (2015, 2016, 2017) namenjenih Stanovanjskemu skladu RS ter koliko novih stanovanj je Stanovanjski sklad RS v zadnjih treh letih ponudil?

Razen sredstev za namene izplačila premij varčevalcem NSVS, Stanovanjski sklad RS v letih 2015, 2016 in 2017 ni prejel denarnih sredstev iz proračuna. V letih 2015, 2016 in 2017 je Stanovanjski sklad RS ponudil v prodajo na trgu 569 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani (od tega jih je 30 oskrbovanih), 24 stanovanj v Novem mestu ter 53 stanovanj v Borovnici. 10. novembra 2017 je Sklad v Javni razpis za oddajo stanovanj v stroškovni najem že vključil 102 stanovanji v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Stanovanja bodo vseljiva v začetku leta 2018. V zadnjih treh letih je Sklad v najem dodal v fond najemnih stanovanj tudi šest novih stanovanj na lokaciji Maribor, 4 stanovanja na lokaciji Prevalje, 26 stanovanj v Slovenskih Konjicah ter 65 novih stanovanj v Velenju – Gorica, ki so namenjena neprofitnemu najemu.

Koliko sredstev je Stanovanjskemu skladu RS namenjenih v proračunu za leto 2018 oz. ali drži podatek, da je za leto 2018 skladu namenjenih 790 tisoč evrov?

Iz proračunskih dokumentov ne izhaja, da bi bilo v letu 2018 zagotovljenih Stanovanjskemu skladu RS 790.000 EUR.

Koliko novih stanovanj Stanovanjski sklad lahko zgradi za 790.000 evrov – prosim za vsaj približno oceno, glede na pretekle izkušnje?

Glede na izkušnje iz gradnje stanovanj na lokaciji Zelenega gaja na Brdu v Ljubljani, bi lahko iz 790.000 EUR zagotovili približno 500 m2 stanovanjskih površin oz. dobrih 6 stanovanj.

Po kakšnih cenah (od-do) Stanovanjski sklad RS prodaja stanovanja, npr. po kakšnih cenah ste prodali stanovanja v Zelenem gaju in na Brdu (cene na kvadratni meter od – do)?

FE Št.stanovanj PM Prodajna vrednost na m2 površin z DDV (povprečje) F4 185 354 1.730,06 € F5.1 187 319 1.731,35 € F5.2 85 169 1.905,10 € F6.1 12 1.613,55 € F6.2 18 1.466,06 € F3 52 89 2.779,15 € Vse skupaj 539 931 1.811,07 €

Koliko novih stanovanj namerava Stanovanjski sklad zgraditi v letu 2018 in kakšni so načrti za naprej (koliko stanovanj nameravate ponuditi do leta 2025)?

Poleg izvedbe naslednje faze izgradnje 498 stanovanj v soseski na Brdu v Ljubljani (projekt Novo Brdo, prostorski enoti E2 in E3), ki se bo začela v letu 2018, Sklad pripravlja gradbene projekte tudi drugod po Sloveniji.

V Mariboru se bo na lokaciji Kamenškova predvidoma že leta 2018 začela gradnja 190 stanovanj v prvi fazi in 100 stanovanj v letih 2021 in 2022. Prav tako se bo v Mariboru na Ulici Veljka Vlahoviča v letu 2020 iz prve faze začela gradnja 200 stanovanj in v nadaljnjih letih druge faze še 200 stanovanj, ki bodo v lasti Sklada.

Na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 bo zagotovljenih do 500 novih stanovanj v lokalnih skupnostih. Polovica teh stanovanj bo v lasti Sklada. Stanovanja bodo pridobljena s projekti soinvestitorstva z lokalnimi skupnostmi, Javnim nepremičninskim skladom in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami in s pomočjo Skladovih dolgoročnih stanovanjskih posojil tem organizacijam.

Sklad bo v Kranju z lastno naložbo v naslednjih letih pridobil okoli 270 stanovanj. Gradnja bo potekala v dveh fazah: v prvi bo zgrajenih okoli 130, v drugi pa okoli 140 stanovanj. Prostorski načrt bo pripravljen v letu 2018.

Dodatno število javnih najemnih stanovanj skuša Sklad pridobiti tudi z nakupom na trgu. V ta namen je odprt javni razpis na podlagi katerega Sklad sprejema ponudbe za odkup stanovanj na področjih mestnih občin v Sloveniji. Po razpisu obstaja tudi možnost, da Sklad odkupi primerna zemljišča za gradnjo. V primeru odkupa zemljišč, bo sklad samostojno investiral v izgradnjo stanovanj.

Za reševanje stanovanjske problematike strešjih, ima Sklad odprt javni razpis s katerim ponuja finančne vzpodbude za izgradnjo domov za starejše osebe in dnevnega bivanja starejših ter financiranje oziroma so investiranje v oskrbovana stanovanja. Po pogojih razpisa je za ta namen na voljo 20 mio sredstev.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Opremljenost stanovanj. Ali bodo stanovanja povsem neopremljena oziroma ali bodo opremljena s kakršnim koli pohištvom, predvsem s kuhinjo?

Stanovanja, ki so v ponudbi glede na strukturo (najmanjša so dvosobna) ne bodo dodatno opremljena, razen sanitarne keramike v kopalnicah, katere pozicija je razvidna iz posameznih objavljenih prikazov stanovanj. Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja in sklepa najemne pogodbe v večini primerov za nedoločen čas zaradi česar ne želeli najemnika omejevati z vnaprejšnjo postavitvijo opreme.

Parkirna mesta. Ali bodo morali najemniki, kljub temu, da nimajo dveh osebnih avtomobilov najeti obe parkirni mesti?

Zaradi urbanističnih pogojev, katere je Stanovanjski sklad RS moral izpolniti kot investitor, vsakemu stanovanju pripadata dve parkirni mesti v kletni etaži. Enota najema je tako stanovanje s pripadajočo shrambo in dvema parkirnima mestoma. Glede na izkušnje in strukturo stanovanj – najmanjše je dvosobno stanovanje je izkazana potreba po parkirnih mestih na tej lokaciji velika.

Ali bodo lahko najeta parkirna mesta oddali kasneje v podjem tretjim osebam?

Predmet najema je celotna enota, torej stanovanje s pripadajočo shrambo in dvema parkirnima mestoma, zato se posameznega parkirnega mesta najemnik ne more oddajati posebej v najem ali podnajem. V kolikor določen najemnik ne bo imel avtomobila, bo parkirna mesta lahko uporabljal za svoje obiskovalce.

Ročnost najemnih pogodb in v kakšnem stanju bodo morali najemniki kasneje predati stanovanja po izselitvi?

Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo treh mesecev. Po prenehanju najemnega razmerja mora najemnik izročiti lastniku stanovanje v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil v soglasju z lastnikom. Najemnik je dolžan pred predajo stanovanja lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu opraviti vse notranje opleske in stanovanje očistiti ter izročiti prazno oseb in stvari. Najemnik in uporabniki po najemni pogodbi so dolžni ob predaji stanovanja odjaviti stalno oziroma začasno bivališče na naslovu stanovanja, ki je predmet te najemne pogodbe, ter ob primopredaji stanovanja lastniku ali njegovemu pooblaščencu izročiti potrdila o odjavi vseh uporabnikov stanovanja.

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni!

Zanima me, kdaj naj bi dokončali zgodbo s Spektrom, torej nakup podjetja.

Del kupnine ste RTH-ju že nakazali, 6,8 milijona evrov če se ne motim?

Kdaj naj bi še preostanek?

Vlada mora potrditi pogodbo, kdaj pa planirate, da bi se pravnoformalno posli zaključili?

Kdaj bi po vaših načrtih šli v iskanje novega direktorja oz. kdaj objavili razpis?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana,

Kupnina je v celoti vplačana na fiduciarni račun pri notarki. Rok po pogodbi za izpolnitev odložnih pogojev je 13.12.2017, zato glede poslovnih odločitev do takrat še ne moremo govoriti.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Koliko stanovanj od 64 ste prodali in koliko jih je še na voljo?

Preko javnega razpisa je bilo naprodaj 82 stanovanj: 52 stanovanj iz funkcionalne enote vzorčna hiša F3 in 12 stanovanj iz funkcionalne enote F6.1 ter 18 vrstnih hiš iz funkcionalne enote F6.2. Po dveh opravljenih izborih je prodanih 44 stanovanjskih enot (od tega 7 vrstnih hiš), na voljo jih je še 38 (od tega 11 vrstnih hiš), nov izbor kupcev pa bomo izvedli že 26.10.2017.

Kaj sledi s stanovanji, ki jih niste uspeli prodati? Kako ste zadovoljni s povpraševanjem?

S povpraševanjem smo glede na višji cenovni razred in zahtevnejše potencialne kupce zadovoljni in realizacija prodaje sledi našemu planu. Za nakup prostih stanovanj so možni in organizirani ogledi in razpisani termini izborov kupcev. Z oglaševanjem in dodatnimi ogledi želimo k nakupu spodbuditi tudi zahtevnejše kupce, ki do sedaj bodisi niso spremljali ponudbe naših stanovanj ali potrebujejo za tako pomembno odločitev nekoliko daljši čas in zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije.

Koliko ste iztržili s prodajo prej omenjenih stanovanj?

Skupna vrednost prodanih stanovanjskih enot znaša 10.414.620 EUR.

Koliko od 18 vrstnih hiš ste prodali? Koliko jih je še na voljo?

Po dveh opravljenih izborih kupcev je prodanih 7 vrstnih hiš, 11 pa jih ostaja v ponudbi za prodajo zainteresiranim kupcem.

Koliko ste iztržili s prodajo vrstnih hiš?

Skupna vrednost prodanih vrstnih hiš zanaša 2.879.700 EUR.

Kaj še načrtujete v Zelenem gaju na Brdu? Koliko stanovanj bo skupno, ko bo končana celotna soseska in katerega leta bo to?

Že v prihodnjem mesecu načrtujemo objavo ponudbe za 102 novi najemni stanovanji v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu, prve vselitve bodo možne že v začetku leta 2018. Najem stanovanja bo možen za nedoločen čas. Prednost pri najemu bodo imele mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom in ostale družine ter mlade osebe. V prihodnjem letu načrtujemo pričetek gradnje 498 najemnih stanovanj v Ljubljani na lokaciji Novo Brdo, ki bodo predvidoma vseljiva leta 2020.

Kakšna stanovanja imate še v načrtu graditi? (lokacijsko, okvirna cena za kvadratni meter in komu bodo namenjena)?

V teku so številne aktivnosti Stanovanjskega sklada RS za zagotavljanje novih javnih najemnih stanovanj in pridobivanje zemljišč za gradnjo. Večjo ponudbo novih najemnih stanovanj poleg Ljubljane do leta 2020 načrtujemo tudi v Mariboru. Leta 2020 bo imel Stanovanjski sklad RS v svojem upravljanju okoli 4 tisoč stanovanj, do leta 2025 pa bo ta fond povečal še za dodatnih 2 tisoč stanovanj. Stroškovne najemnine za posamezne lokacije bodo bistveno nižje od tržnih in bodo oblikovane po izgradnji najemnih stanovanj, ki bodo prednostno namenjena ciljnim skupinam Stanovanjskega sklada RS, ki so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom in ostale družine ter mlade osebe. Z novim ciklom gradenj stanovanj za najem ter z urejeno najemno službo bo Stanovanjski sklad RS sklad prispeval k povečevanju izbire, nižjim najemninam in varnosti najema.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, za prilogo Financ Gradnja in bivanje pripravljam članek o električni mobilnosti. Dobil sem informacijo, da ste pri pripravi projektov za gradnjo najemnih stanovanj v sklopu Brdo2 od projektantov zahtevali tudi opremo parkirnih mest z električnimi polnilnicami.

Odgovori na novinarska vprašanja:

Ali lahko potrdite, da je to res?

Da, res smo pri pripravi projektov za gradnjo najemnih stanovanj v sklopu Brdo2 od projektantov zahtevali tudi opremo parkirnih mest z električnimi polnilnicami.

Kakšna je bila ta vaša zahteva (gre za končno opremljenost ali za predinštalacijo)?

Za projekt Brdo 2 je zaključena faza idejnega projekta, v kateri je na zunanjih parkirnih mestih z električnimi polnilnicami predvidena predinštalacija.

Koliko parkirnih mest bo opremljenih z polnilnicami za električne avtomobile (bodo vsa ali le določen del)?

Parkirna mesta s polnilnico za električna vozila bodo predvidena v skladu z veljavnim prostorskim aktom MOL OPN ID v katerem je predvideno, da je potrebno na vsakih 100 parkirnih mest zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto s polnilnico za električna vozila.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani,

pred časom ste načrtovali tudi novogradnjo na Jesenicah, kjer naj bi na območju TVD Partizan postavili stanovanjski blok. V zvezi s tem me zanima kaj se dogaja s tem projektom ali je še aktualen, katere aktivnosti ste opravili v zadnjem pobdobju in katere še načrtujete?

Hkrati vas še prosim, da navedete še morebitne druge načrte, ki jih imate na Gorenjskem.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja, ki ste nam jih poslali 26.9.2017:

V zvezi z aktivnostmi na zemljiščih v lasti SSRS, ki so v območju OPPN Partizan na Jesenicah vam sporočamo, da je občina Jesenice izvedla javno razgrnitev in javno obravnavo dokumenta OPPN Partizan, občinski svet občine Jesenice pa je dokument potrdil v prvem branju. Stanovanjski sklad RS bo nadaljeval aktivnosti na območju OPPN Partizan, ko bo sprejet prostorski akt. Za več informacij glede poteka sprejema se lahko obrnete na pristojne službe Občine Jesenice.

Na območju Gorenjske je Sklad pristopil k razvoju projekta stanovanjske soseske Ob Savi v Kranju. Pridobljene so tri variantne rešitve, ki so trenutno v fazi dopolnitev, prav tako potekajo na občini aktivnosti glede priprav na komunalno ureditev območja vključno z rekonstrukcijo Savske ceste. S strani Sklada je na Mestno občino Kranj podana pobuda za začetek postopka OPPN (občinski podrobni prostorski načrt).

Lep pozdrav

Novinarsko vprašanje:

Bi prosila še za nekaj pojasnil:
Koliko nadzorov je v 2015 in 2016 izpeljal SSRS – v smislu vstopa v stanovanje in preverjanje njihove uporabe oziroma tega, kdo biva v stanovanju?
Koliko prijav ste dobili – v smislu da nekdo oddaja stanovanje v podnajem?
Ali se mora SSRS pred takim vstopom v stanovanje napovedati? Koliko v naprej?
Kaj se zgodi, če najemojemalec ne omogoči vstopa lastniku?
Koliko časa v povprečju trajajo postopki prekinitve pogodbe in posledično izselitve iz krivdnega razloga? Torej od suma do vstopa do dokončne prekinitve pogodbe in izselitve?
Koliko prekinitev pogodb je bilo denimo v 2015 in 2016 zaradi ugotovitve, da v stanovanju ne biva oseba, s katero je SSRS sklenil pogodbo? Oziroma da najemnik oddaja stanovanje v podnajem?
Koliko je bilo v 2015 in 2016 ugotovljenih takšnih kršitev najemne pogodbe – da torej najemnik oddaja stanovanje v podnajem?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Vstop v stanovanje, oddano v najem, je urejen v stanovanjski zakonodaji in se ne izvaja zaradi nadzorov temveč zaradi preverjanja skladnosti uporabe z najemno pogodbo in stanovanjsko zakonodajo. Skladno z določbo 3. alineje 94. člena SZ-1 mora najemnik stanovanja dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno. Skladno z 99. členom SZ-1 mora najemnik dopustiti vstop v stanovanje, da se opravijo dela za izboljšanje predmeta najema (napeljava oziroma rekonstrukcija centralnega ogrevanja, električnega in vodovodnega omrežja, satelitske antene, kabelskega in telefonskega priključka, varnostnih naprav, vgraditev ali zamenjava opreme in tako dalje), dela za zmanjšanje porabe energije in vode, razen če bi to za najemnika oziroma njegovo družino predstavljalo obremenitev, ki glede na obseg in trajanje del, posledice izvedbe del, povečane stroške najema in najemnikova predhodna lastna vlaganja v izboljšavo stanovanja presega upravičeno korist lastnika in morebitnih drugih lastnikov in najemnikov v stavbi. Zakon samega načina obveščanja izrecno ne določa, Stanovanjski sklad RS pa vse najemnike (neprofitne in stroškovne) v vsakih željenih vstopih predhodno pravočasno – s primernim rokom obvesti. V primeru, da se najemnik ne more odzvati na termin, se mu določi oziroma skupno uskladi nov termin.

Za število vstopov v stanovanja in število kršitev ne vodimo posebne evidence. V primeru neodzivnosti je najemnik večkrat pisno pozvan, nato se preuči smotrnost pričetka postopka za izvedbo krivdne odpovedi najemne pogodbe. V 103. členu SZ-1 je določeno, da lahko lastnik med drugim odpove najemno pogodbo tudi iz krivdnega razloga, če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena in 99. člena SZ-1. Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Pisni opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni. Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto. 172. člen SZ-1 določa, da se z globo od 500 do 1.200 eurov kaznuje najemnik-posameznik, ki ne dopusti vstopa v stanovanje (prvi odstavek 99. člena in tretja alinea 94. člena).

Postopki prijave sprememb glede najemnika in uporabnikov stanovanj so opredeljeni s stanovanjsko zakonodajo. Število oseb v stanovanju se spremlja tudi skozi sodelovanje z upravnikom. V primeru kršitev se postopa skladno z določbami 103. člena, kjer je opredeljenih več primerov kršitev iz tega naslova. Kadar se ugotovi, to je po navadi na podlagi prijave ostalih stanovalcev, da stanovanje zasedajo tudi osebe, ki niso navedene v najemni pogodbi, se najemnika pisno opozori (103. člen SZ-1) na to kršitev. V kolikor le-ta kršitev odpravi v 15 dneh, lahko tudi na način, da poda pisno vlogo za prijavo novega uporabnika, in v kolikor je prijava novih uporabnikov skladna z zakonodajo, izdamo soglasje za sklenitve dodatka k najemni pogodbi in je s tem kršitev odpravljena. Podnajema Stanovanjski sklad RS ne dovoljuje. Prijav o oddajah v podnajem ne spremljamo v posebnih evidencah. Prav tako ne beležimo prekinitev pogodb glede na razlog prekinitve.

Postopki odpovedi in izselitve so različno dolgi in v veliki meri odvisni od tega ali najemnik in uporabniki sodelujejo s Skladom – so odzivni oziroma se ne odzivajo na pozive Sklada oziroma njegovega pooblaščenca, ali pa je celo potrebno izvesti sodno odpoved in izpraznitev stanovanja ob pomoči tretjih oseb. Izvajajo se skladno z določbami stanovanjske zakonodaje. Postopki v primeru neodzivnosti in sodne poti lahko trajajo tudi več let.

Lep pozdrav

Pozdravljeni,

V nadaljevanju vam posredujemo pojasnila na vaša vprašanja glede stanovanj namenjenih oddaji v najem:

– če prav razumem, Sklad ne bo več gradil stanovanj za prodajo, ampak samo še za najem. Ali to drži? Ali so torej stanovanja Zeleni gaj zadnja, ki jih je Sklad dal na trg?

Stanovanjski sklad RS bo izvajal svojo dejavnost skladno s prejetimi usmeritvami v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2017 do 2020 (dostopna na spletni strani [https://ssrs.si/poslovna-politika][1]). Poudarek je na oddaji v najem. Predmetni dokument vsebuje podrobno opredelitev ciljev in usmeritev.

– Kakšni so načrti glede najemnih stanovanj – v Zelenem gaju 2012 najemniški stanovanji na trg oktobra?

Sklad je v fazi zaključevanja projekta Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s 102 najemnima stanovanjema, za katera bo razpis predvidoma letos, naslednje leto pa predvidevamo začetek gradnje Novega Brda z okvirno 500 stanovanji, v Mariboru 200 – 300 stanovanj in v Kranju 100 -200 stanovanj.

– Ali bodo to neprofitne najemnine ali tržno primerljive najemnine? Komu bodo ta stanovanja namenjena?

V primerih, ko so stanovanja pridobljena za oddajo v neprofitni najem, je Sklad zavezan k oddaji po neprofitnih najemninah in za ciljne skupine ter po postopkih po stanovanjski zakonodaji. Oddaja v stroškovni najem poteka preko javnih razpisov. (Trenutno veljaven javni razpis je dostopen na povezavi [http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/][2]).

– Kaj pa drugje, v drugih krajih. Skratka, kakšni so načrti glede stanovanj za najem?

Opis načrtov na najemnem področju je razviden iz dokumenta navedenega pri prejšnjem odgovoru. Opozorimo naj vas tudi na instrumente in ukrepe, s katerimi Sklad na posameznih področjih izvaja svojo dejavnost (dostopno na [https://ssrs.si/pozivi-in-razpisi][3] ).

– V zvezi s stanovanji za najem me zanima, kakšna bodo pravila in kakšen bo nadzor, da ne bo prihajalo do zlorab (denimo, da se nekdo prijavi in dobi stanovanje za najem, potem pa oddaja naprej po višji ceni)? Skratka, kako, s kakšnimi vzvodi boste oziroma že zdaj zagotavljate in nato tudi preverjate, da stanovanje za najem dobijo dejansko osebe, ki stanovanje potrebujejo za bivanje?
In kako zagotavljate, preverjate, da v stanovanju nato dejansko ta oseba/družina biva?

Najemnik stanovanja, ki je v lasti Sklada in se oddaja v stroškovni najem, mora uporabljati najeto stanovanje ter skupne dele stavbe v skladu z zakonodajo, najemno pogodbo in Splošnimi pogoji, kamor sodi tudi obveza sprotnega poročanja Sklada in upravnika objekta (npr. dodatek k najemni pogodbi zaradi rojstva novega člana družine). Skladno z veljavno zakonodajo Sklad preverja stanovanja in njihovo uporabo, saj mora najemnik dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja.

[1]: https://ssrs.si/poslovna-politika
[2]: http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/
[3]: https://ssrs.si/pozivi-in-razpisi