Spoštovana,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

– V zvezi z današnjim sklepom vlade, s kateri je naložila Stanovanjskemu skladu RS (SSRS), da v sodelovanju s Slovenskim državnim holdingom d.d. in Rudnikom Trbovlje – Hrastnik d.o.o., začnete postopek za odplačen prenos poslovnega deleža Rudnik Trbovlje – Hrastnik d.o.o. v družbi Spekter d.o.o. na SSRS, vas prosim za nekaj pojasnil, gospoda črtomirja Remca pa še posebej za kratko izjavo, kako komentira zahtevo vlade po nakupu RTH-jevega deleža in kaj nakup, ki najbrž ne bo smel biti nižji od 6,3 mio €, kolikor znaša dolg RTH do bank, pomeni za poslovanje SSRS. Ali bi se za nakup odločili tudi brez vladne zahteve? Ali menite, da SSRS s tem nakupom rešuje banke?

Vlada RS s sklepom nalaga Stanovanjskemu skladu RS, da v sodelovanju s Slovenskim državnim holdingom d.d. in Rudnikom Trbovlje – Hrastnik d.o.o., začne postopek za odplačen prenos poslovnega deleža Rudnik Trbovlje – Hrastnik d.o.o. v družbi Spekter d.o.o. na Stanovanjski sklad RS. Glede na dejstvo, da je v lasti družbe Spekter d.o.o. približno 2.100 neprofitnih najemnih stanovanj obstajajo interesi državnih institucij že od leta 2012, da poslovni delež odkupi Stanovanjski sklad RS katerega namen je povečevanje oz. ohranjanje fonda najemnih stanovanj, vključno z neprofitnimi. Cena deleža bo določena in dogovorjena v naslednjih korakih, pri čemer bodo morali biti upoštevani tudi pogoji Stanovanjskega sklada RS in osnovni nameni v zagotavljanje ohranjanja najemnih razmerij v obstoječem fondu stanovanj v lasti družbe Spekter d.o.o. Na Stanovanjskem skladu RS menimo, da bomo z navedeno transakcijo reševali predvsem stanovanjska vprašanja in obstoječa najemna razmerja v zasavskih občinah. Sedanji lastnik družbe Spekter d.o.o., bi lahko izvedel tudi drugačne metode razpolaganja z lastniškim deležem družbe Spekter.

Prosim pa še za naslednje podatke:
Med cilji Sklada za obdobje 2017-2020 je pridobitev do 500 novih javnih najemnih stanovanj, vključno z bivalnimi enotami (od tega polovica v lasti Sklada) na podlagi programa sofinanciranja. Z nakupom Spektra jih boste pridobili 4-krat toliko. Ali torej nakup na zahtevo vlade v nasprotju z vašimi poslovnimi cilji?

Morebiten nakup družbe Spekter d.o.o. ni v nasprotju s poslovnimi cilji Stanovanjskega sklada RS. Podlage za odkup obstajajo v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2017-2020, kot tudi v Poslovnem in finančnem načrtu Stanovanjskega sklada RS za leti 2017 in 2018. Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj ogroženim skupinam prebivalstva je v skladu z Re NSP, poslovno politiko do 2020 in poslovnim načrtom SSRS 2016-2018, zato bomo takoj pristopili k skrbnem pregledu podjetja Spekter in začeli s pogajanji na osnovi neodvisne cenitve vrednosti.

Koliko nakupov stanovanjskih družb je SSRS opravil na zahtevo vlade doslej in kateri so bili ter v kolikšni višini približno?

Na podlagi določb 4. člena Zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja (ZPPOSZ) je Stanovanjski sklad RS v letu 2002 odkupil tri družbe: Meting-Železarna Jesenice, inženiring, svetovanje, poslovne storitve d.o.o., Stanovanjsko podjetje Ravne, Podjetje za gospodarjenje z objekti d.o.o., Železarna Štore – Prostand Štore, Podjetje za projektno svetovanje in stanovanjsko dejavnost d.o.o. Skupna vrednost naložbe je bila 4,7 milijarde SIT (19,6 milijonov EUR), pri čemer je Stanovanjskemu podjetju Ravne d.o.o. pripojil preostali dve družbi.

Koliko stanovanj ima SSRS že v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju?

Stanovanjski sklad RS ima na območju zasavskih občin v lasti 171 neprofitnih najemnih stanovanj.

Iz katerih virov boste nakup izvedli?

V primeru, da bo dosežena soglasnost za nakup s trenutnimi lastniki, bo Stanovanjski sklad RS transakcijo financiral iz lastnih virov.

Kakšna je politika SSRS glede najemnin?

Stanovanjski sklad RS bo v družbi ohranjal veljavna najemna razmerja.

Kakšna bo vaša politika v primeru Spektra – glede na to, da je to profitna stanovanjska organizacija?

Ne glede na trenutni status družbe, bo osnovni namen ohranjanje najemnega fonda pri čemer bodo prosta sredstva usmerjanje v povečanje števila stanovanj in zagotavljanje kvalitete ter energijske učinkovitosti fonda. Politika Sklada bo torej skladna z namenom nakupa, ki pa je ohranjanje najemnega fonda stanovanj.

Odgovor na novinarska vprašanje:

Spoštovani,

Podajamo vam odgovor na vaša vprašanja glede Soseske Zeleni gaj na Brdu.

Sklad je nepremičnine soseske Zeleni gaj na Brdu zasnoval pred 12 leti in vanje tekom let vložil precej sredstev. Sedaj smo končali vse, kar je bilo predvideno in nepremičnine prodajamo, da sklad začne graditi tisto, s čimer naj bi se tudi ukvarjal kot vodilni izvajalec Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025.
Stanovanja in hiše, ki so v tokratni ponudbi, predvidoma zadnji za prodajo, so nadstandardna in so bila sprojektirana skladno z občinskim prostorskim načrtom. Cena stanovanj in vrstnih hiš v funkcionalni enoti F3 in F6 je določena za vsako stanovanje oziroma hišo posebej na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti, pri čemer končna vrednost upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah ter hkrati lego in velikost stanovanj. Inovativni koncepti in tlorisi stanovanj z vgrajenimi kakovostnimi materiali in tehnologijami omogočajo sodoben način bivanja, ki bo pritegnil predvsem zahtevnejše mlajše in starejše kupce.
Sklad je v fazi zaključevanja projekta Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s 102 najemnima stanovanjema, naslednje leto predvidevamo začetek gradnje Novega Brda z okvirno 500 stanovanji, v Mariboru 200 – 300 stanovanj in v Kranju 100 -200 stanovanj. Ciljna stroškovna najemnina je od 5 do 8 eur/m2 glede na lokacijo, za kar je predvidena končna cena stanovanja 1.100 do 1.600 eur/m2. Poleg cene so zelo pomembni še funkcionalnost stanovanj, ki omogoča udobno bivanje na čim manjši kvadraturi, ter spremljajoči stroški upravljanja in vzdrževanja.
Stanovanjski sklad RS ima kot vodilni izvajalec Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 v načrtu številne naloge od pilotnih projektov za mlade, starejše in druge ranljive skupine prebivalstva pa do zagotavljanja novih najemnih stanovanj na lokacijah, kjer je izkazana potreba lokalnih skupnosti. Pri pilotnih projektih se bodo preizkušale različne oblike bivanja mladih od skupinskega najema do stanovanjskih skupnosti in zadrug, za starejše pa poleg varovanih stanovanj predvidevamo več različnih možnosti za dnevno bivanje v okviru obstoječih institucij. Veliko si obetamo tudi od nove stanovanjske zakonodaje, ki bo omogočila izvedbo Javne najemne službe v obliki posredovanja oziroma dolgoročnega najema razpoložljivih lastniških stanovanj.

23.5.2017 je bil v Dnevniku objavljen tudi intervju z direktorjem Stanovanjskega sklada RS, mag. črtomirjem Remcem in vas vabimo, da si ga preberete.
https://www.dnevnik.si/1042772765/lokalno/ljubljana/crtomir-remec-direktor-stanovanjskega-sklada-republike-slovenije-sklad-bi-moral-graditi-poceni-in-trpezno

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Kako ste določili ceno stanovanj in kakšni ciljni skupini so namenjena?

Z javnim razpisom za prodajo z dne 17.5.2017 Stanovanjski sklad RS zaključuje večletno gradnjo soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s skupno 539 stanovanji za trg. V prodaji je tako še zadnji paket 82 stanovanj, katerih zasnova in materiali se bistveno razlikujejo od prejšnjih razpisov prodaje stanovanj v tej soseski, preko katere je nov dom našlo 457 novih lastnikov stanovanj. Stanovanja in hiše, ki so v tokratni ponudbi, predvidoma zadnji za prodajo, so nadstandardna in so bila sprojektirana skladno z občinskim prostorskim načrtom. Cena stanovanj in vrstnih hiš v funkcionalni enoti F3 in F6 je določena za vsako stanovanje oziroma hišo posebej na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti, pri čemer končna vrednost upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah ter hkrati lego in velikost stanovanj. Inovativni koncepti in tlorisi stanovanj z vgrajenimi kakovostnimi materiali in tehnologijami omogočajo sodoben način bivanja, ki bo pritegnil predvsem zahtevnejše mlajše in starejše kupce. Za primer večjega interesa so oblikovane prednostne kategorije: mlade družine, družine z osnovnošolskimi otroki, družine, funkcionalno ovirane osebe in mlade osebe.

2. Kakšne so potrebe Slovencev po stanovanjih? Ali je na trgu dovolj dostopnih stanovanj za mlade družine?

Sklad si prizadeva s svojim delovanjem pomembneje vplivati na slovenski nepremičninski trg in vlaga vse svoje napore za realizacijo dejavnosti, predvidenih po zakonih in zagotavljanje vseh pravic državljanom, s čimer bi jim bilo olajšano reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Pri tem je v zadnjem obdobju glede na prejete usmeritve, Sklad pri oblikovanju razpisov (prodaja in najem) prednostno obravnaval mlade družine, ki prvič rešuje stanovanjsko vprašanje in so na trgu najranljivejša skupina. Preko objavljenih razpisov za prodajo in najem je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje številnim družinam in posameznikom. Usmeritev nove stanovanjske politike narekuje Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Za potrebe uspešne realizacije pa je nujno potrebna pravočasna in ustrezna sprememba stanovanjske in druge relevantne zakonodaje. Iz naših izkušenj izhaja, da je cenovno ugodnih in primernih stanovanj, tako za nakup kot najem, premalo, zaradi česar je Sklad okrepil sodelovanje z ministrstvom, pristojnim za stanovanjske zadeve in drugimi deležniki na področju priprave sprememb stanovanjske zakonodaje in razvoju novih instrumentov in ukrepov.

3. Primer: Sem mlada mama, s partnerjem iščeva stanovanje za svojo 4 člansko družino. Vsak od naju zasluži 1000€ neto na mesec in imava univerzitetno izobrazbo. Kako prideva do primernega stanovanja v Ljubljani?

V konkretnem primeru (mlade) družine je več možnosti načina reševanja stanovanjskega vprašanja. Glede na skromno predstavljena izhodišča kot so le dohodek, primernost stanovanja glede na število članov družine ter predvsem pogojevanje bivanja izključno v Ljubljani, je vsekakor priporočljiv najem stanovanja za nedoločen čas. Končna odločitev o načinu reševanja stanovanjskega vprašanja tako posameznika kot družine pa je vsekakor odvisna od želja, zmožnosti in prioritet, pri čemer želi Sklad spremeniti miselnost in s tem spodbujati k večji fleksibilnosti ter z njo povezano mobilnostjo, ki omogoča večji nabor možnosti rešitve stanovanjskega vprašanja posameznika, mladih in družine v določenem življenjskem obdobju. Vizija Sklada je postati učinkovita nacionalna finančno-nepremičninska institucija z vzpostavljenim sistemom produktov za zagotavljanje raznovrstne stanovanjske oskrbe, ki bo znotraj teh ponujala ustrezne ukrepe in instrumente z lastnim, državnim in tujim financiranjem ter obenem izvrševala tudi vlogo glavnega izvajalca in nosilca stanovanjske politike države. Cilji Sklada izhajajo iz potrebe po uravnoteženju ponudbe stanovanj na trgu, zagotavljanju lažje dostopnosti do stanovanj, prenavljanju stanovanj v smislu modernih bivanjskih in okoljskih trendov ter spodbujanju prebivalcev k večji stanovanjski mobilnosti.

4. Kakšna stanovanja načrtuje SSRS v prihodnje? Koliko stanovanj in kdaj?

Stanovanjski sklad RS ima kot vodilni izvajalec Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 v načrtu številne naloge od pilotnih projektov za mlade, starejše in druge ranljive skupine prebivalstva pa do zagotavljanja novih najemnih stanovanj na lokacijah, kjer je izkazana potreba lokalnih skupnosti. Pri pilotnih projektih se bodo preizkušale različne oblike bivanja mladih od skupinskega najema do stanovanjskih skupnosti in zadrug, za starejše pa poleg varovanih stanovanj predvidevamo več različnih možnosti za dnevno bivanje v okviru obstoječih institucij. Veliko si obetamo tudi od nove stanovanjske zakonodaje, ki bo omogočila izvedbo Javne najemne službe v obliki posredovanja oziroma dolgoročnega najema razpoložljivih lastniških stanovanj.
Na področju izgradnje javnih najemnih stanovanj ima SSRS do leta 2020 odprt program za lokalne skupnosti in mestne stanovanjske sklade, s katerim želi pokriti celoten teritorij Slovenije s skupaj do 500 javnih najemnih stanovanj. Nadaljujemo tudi z lastnimi projekti gradnje najemnih stanovanj v Ljubljani na Brdu in ostalih zemljiščih SSRS po Sloveniji. Sklad je v fazi zaključevanja projekta Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s 102 najemnima stanovanjema, naslednje leto predvidevamo začetek gradnje Novega Brda z okvirno 500 stanovanji, v Mariboru 200 – 300 stanovanj in v Kranju 100 -200 stanovanj.

Pozdravljeni,

podajamo vam naše odgovore:

1.) Kakšne so vaše izkušnje glede najpogostejših pripomb/opozoril/pritožb stanovalcev/najemnikov stanovanj glede motečega bivanja v večstanovanjskih stavbah?

Največkrat gre za hrup (npr. glasna glasba in govor, trda hoja, tekanje otrok, ropot, premikanje opreme, lajanje psov). Sledi mu nepravilna oziroma z najemno pogodbo in zakonodajo neskladna raba stanovanja in skupnih delov (npr. odlaganje smeti na hodnikih in v skupnih prostorih, v samem stanovanju, dim – cigaretni in drugi, nezakonito zasedanje skupnih prostorov, nepravilna uporaba atrijev in teras), sledijo grožnje in ustrahovanje najemnika in uporabnikov v stanovanjih do drugih stanovalcev, upravnika, zaposlenih na Skladu.

2.) Ima Stanovanjski sklad RS sprejet kakšen enoten hišni red – če da, kje ga lahko dobim?

Nimamo enotnega hišnega reda. Hišni red je konsenz, ki ga etažni lastniki dosežejo v posameznem objektu.

3.) Kako lahko Sklad ukrepa, če najemnik ne spoštuje hišnega reda?

Sklad lahko ukrepa le v obsegu pravic in dolžnosti, ki jih ima kot etažni lastnik v objektu na katerega se nanaša hišni red in skladno z veljavno zakonodajo.

4.) Ste imeli že primer, da ste koga zaradi nenehnih kritev izselili? Na kakšen način poteka to (deložacija/tožba)?

Lastniki lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja kot na primer: hišni mir (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri), uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.), grobe kršitve hišnega reda, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe, način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda, pogoji, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stanovanju (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih, ipd.) in druga pravila ravnanja, za katere lastniki menijo, da jih je potrebno urediti v hišnem redu. Določila hišnega reda morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi. Hišni red se izobesi na vseh oglasnih deskah stavbe ali na način, kot ga določijo lastniki.

SSRS v primeru neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja ravna skladno z veljavno zakonodajo s stanovanjskega področja. Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka in sicer postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb) in postopek na odpoved najemne pogodbe.
Na podlagi 103. člena SZ-1 (krivdni odpovedni razlogi – odpoved najemne pogodbe) se preko pooblaščenega upravnika najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori. če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, SSRS temeljito prouči vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe. Kadar sodišče pozove SSRS k postopku mediacije se SSRS nanjo odzove. Sprejeto imamo odločitev, da v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, zamudne obresti, sodni stroški), da SSRS odstopi od tožbe na odpoved najemne pogodbe. če najemnik ne spoštuje dogovora iz mediacije, se sodni postopek na odpoved najemne pogodbe nadaljuje. Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (ponavadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga še zadnjič pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. če najemnik ne poravna dolga in v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo. V primeru, da se najemnik na SSRS obrne z vlogo za odlog deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje. SSRS v večini primerov sodeluje s Centri za socialno delo in jih seznanja s postopki, ki se vodijo zoper najemnikov – dolžnikov. Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. SSRS pri teh postopkih vse najemnike obravnava enakopravno, ob tem pa upošteva vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.
Pooblaščeni upravnik pošlje najemniku opomin na odpoved najemne pogodbe, z navedbo kršitev in posledic (odpoved najemne pogodbe), če teh kršitve ne odpravi. Rok za odpravo kršitev je 15 dni. Resničnost preverja upravnik. če se domnevni kršitelj na opomin odzove z navedbo, da teh kršitev ni, o tem seznanimo pritožnika.

Lep pozdrav,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore.

Kakšen je namen tega razpisa oziroma kaj želite z njim doseči?

Namen projekta – potrjen s strani Vlade RS:

• pripraviti razpis za oddajo v najem za specifično skupino upravičencev (posameznikov, parov, skupin),

• vključiti stanovanja različnih velikosti (trisobna in več),

• razširiti model oddaje v najem na več lokacij (2 in več).

• omogočiti oddajo v najem delno opremljenih in opremljenih stanovanj,

• določiti razmerja med najemodajalci in najemniki,

• določiti primerno varščino, najemnino in uporabnino za opremo,

• določiti minimalno in končno obdobje najema,

• spremljati izvajanje razpisa in oddaje v najem in razviti podlage za sistemske zakonske rešitve (ukrepe, programe, spodbude),

• preveriti interes za oddajo po razvitem modelu v javnem in zasebnem sektorju.

Ali mladim omogočate najem stanovanja po neprofitni ceni?

Najemnik je dolžan za najem postelje v stanovanju plačati najemnino kot je določena s strani Sklada s posebnim sklepom o stanovanjski najemnini za vsako stanovanje glede na število oseb, ki lahko bivajo v njem – število postelj v stanovanju na posamezni lokaciji in je razvidna iz objavljenega seznama stanovanj in sklepa o višini najemnine.
Višino regulirane najemnine Sklad izračunava smiselno po določbah SZ-1 in do višine neprofitne najemnine določene z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003, 142/2004, 99/2008, 62/2010 – ZUPJS, 79/2015 in 91/2015; oziroma v primeru spremembe zakonodaje s predpisom, ki jo bo nadomestil) ter razdeli na število oseb, ki lahko bivajo v posameznem stanovanju – število postelj. Vsaka oseba plačuje nanjo pripadajočo najemnino za bivanje.
V znesku najemnine najemnik plačuje tudi uporabnino za opremo glede na opremljenost posameznega stanovanja ter poleg najemnine v deležu tudi vse ostale stroške, ki se nanašajo na uporabo stanovanja (individualni in skupni obratovalni stroški) in so natančneje opredeljeni v Splošnih pogojih za oddajo stanovanj v najem za izvedbo javnega razpisa za oddajo v najem.

Zakaj je ta projekt nastal, ali so podobni projekti tudi v drugih evropskih mestih, kje?

Projekt je pripravljen na podlagi priloge 1 k ReNSP15-25. Za več informacij se lahko obrnete na Ministrstvo pristojno za okolje in prostor, ki tudi vodi Delovno skupino za mlade in je bil nosilec priprave ReNSP15-25.

Koliko stanovanj je v njem na voljo, v katerih mestih?

Skupno je na voljo 13 stanovanj, na 7 lokacijah kot je razvidno iz seznama, ki je priloga razpisa.

Ali se lahko mladi na razpis prijavljajo kot stanovanjske skupine (denimo trije, štirje na stanovanje), ali le posamezno, na posteljo?

Mogoča je samostojna prijava posameznika ali skupinska prijava. Temu sta na voljo dve vlogi. Več pojasnil v objavljenih FAQ.

– pilotni projekt traja do septembra 2018, ali se bo na podlagi tega projekta ugotovilo možnost, da bi takšna stanovanja za mlade pri nas postala stalnica; Skozi pilotni projekt bo potekalo preverjanje po kazalnikih, ki jih je potrdila Vlada RS in sicer:

• Preverjanje interesa za razpis po objavi javnega razpisa

• Število prejetih prijav – vlog na razpis (tudi na stanovanje in lokacijo)

• Število uspešnih oddaj v najem

• Doba posameznega najema (ali je prišlo do skrajšanja iz naslova neupoštevanja določb najemne pogodbe)

• Število najemnikov v celotnem času najema v posameznem stanovanju

• Zadovoljstvo najemnikov

• Izpolnjevanje finančnih obveznosti s strani najemnikov

• Odnos najemnikov do nepremičnine oddane v najem

• Zadovoljstvo najemodajalcev

Ali stanovanjski sklad razmišlja še o kakšnih podobnih projektih, denimo stanovanjske skupnosti za starejše? Kdaj naj bi se začeli, ali se že pripravlja razpis, na kakšen način?

Tudi na področju starejših je po prilogi št. 1 k ReNSP15-25 predviden pilotni projekt. Delovna skupina je še v ustanavljanju in še ne izvaja aktivnosti priprave razpisa.

Lepo vas pozdravljamo,

Tajništvo
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

V naše uredništvo smo dobili pismo bralca, v katerem nas opozarja na nekatere anomalije, ki naj bi se dogajale pri dodeljevanju stanovanj v soseski Zeleni Gaj. Trdi namreč, da naj bi v več stanovanjih, ki bi morala bit glede na prioritetni vrstni red namenjena mladim družinam (tri in štiri sobna stanovanja), danes bivala zgolj ena ali dve osebi. Poleg tega je na trgu že opaziti stanovanja, ki se prodajajo po višjih cenah ali dajejo v najem.

Zanima nas, kako komentirate omenjene trditve?

Prodaja tržnih stanovanj poteka preko javnih razpisov, ki jih Sklad objavi v medijih in na svoji spletni strani. Z razpisom so v prodajo ponujena tržna stanovanja na posameznih lokacijah, prav tako pa je v razpisu določena cena stanovanj, pogoji prodaje, prednostne kategorije in postopek izbora kupcev stanovanj. Prednostne kategorije prosilcev se uporabijo v primeru, da je za isto stanovanje zainteresiranih več prosilcev. Za prepoved odtujitve smo se na Skladu v preteklosti odločili na podlagi prejetih informacij o domnevnih preprodajah določenih stanovanj, ki so bila kupljena od Sklada preko objavljenega razpisa za prodajo stanovanj na Poljanah, kjer je je bila cena kvadratnega metra stanovanja glede na tržne razmere izredno ugodna. Stanovanjski sklad RS se za omenjeno prakso že nekaj časa ne odloča, saj proti moratoriju za nadaljnjo prodajo govorita dva argumenta. Prvič, Sklad v nadaljnjih razpisih ne dosega več tako ugodne cene kot npr. na Poljanah, zaradi česar do podobnih špekulacij ni več prihajalo. In drugič, prepoved odtujitve predstavlja ovire za kupce tako pri najemu posojila za nakup stanovanja, kot tudi pridobivanju soglasij za predčasno prodajo zaradi različnih življenjskih situacij, kot so ločitev, izguba zaposlitve, smrt v družini, nezmožnost plačevanja anuitet ipd., ki jih v naprej ni mogoče predvideti. Glede na to, da je preprodaja stanovanj obravnavana in nadzorovana tudi z vidika davčne zakonodaje, je Stanovanjski sklad RS že pred časom odstopil od pretekle prakse v zvezi s prepovedjo odtujitve nepremičnin. V letu 2016 je Sklad z razpisom za prodajo 85 stanovanj v fazi F5.2 soseske Zeleni gaj na Brdu kot dodatno varovalko spremenil cenovno politiko in bistveno podražil terasna nadstandardna stanovanja, za kar smo bili sicer deležni medijskega napada špekulativnih kupcev in nepremičninskih strokovnjakov, čeprav smo hkrati pritlična stanovanja pocenili in omogočili nakup tudi finančno šibkejšim kupcem.

Ali imate podatek v koliko 3 ali 4 sobnih stanovanjih je prijavljena zgolj ena ali sta prijavljeni dve osebi?

Podatkov o času prijave prebivališča in številu prijavljenih oseb v prodanih stanovanjih Stanovanjski sklad RS ne zbira.

Kakšna dokazila so bila potrebna ob oddani vlogi za nakup stanovanja, za število članov v družini?

V vlogi je prosilec v primeru, da se opredli kot mlada družina/družina z osnovnošolskim otrokom ali družina, dolžan navesti ime priimek in EMŠO vseh članov družine (prosilec, partner, vsi otroci…), na podlagi vnosa podatkov in preveritve EMŠO, pridobimo starost otrok, s povezavo pri centralnem registru prebivalstva ali priloženem potrdilu o bivanju, pridobimo naslov bivanja vseh članov. V primeru uveljavljanja prednosti prvega reševanja stanovanjskega vprašanja pri mladih družinah, pa vsi polnoletni člani podpišejo še izjavo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, da si bodo s kupljeno nepremično zadovoljivo rešili stanovanjski problem, da dovoljujejo, da lahko Sklad za potrebe preverjanja podatkov mlade družine kadarkoli, tudi na naslovih oziroma nepremičninah, navedenih v prijavi, pridobi podatke ter, da so seznanjeni z dejstvom, da je navajanje neresničnih podatkov v prijavi kaznivo dejanje in bo kazensko in odškodninsko preganjano. V primeru, da se prosilec prijavi kot enoroditeljska družina, pa je v primeru uveljavljanja te kategorije obvezna priloga enega od zahtevanih potrdil, ki izkazuje dejansko stanje npr: sodba o razvezi, dogovor o preživljanju, mrliški list ipd. Prav tako strokovne službe Sklada od prosilca zahtevajo dodatna dokazila v primeru kakršnegakoli dvoma npr.: člani družine niso prijavljene na istem naslovu (vsak pri svojih starših) imajo dva ali različne priimke…. V nevednih primerih se vedno zahtevajo dodatna ustrezna dokazila. V kolikor jih prosilec ne dostavi in ne izkaže verodostojnosti podatkov v vlogi, se mu višja kategorija pri izboru ne upošteva.

Ali so bile v prodajne pogodbe vključene kakršnekoli varovalke, ki bi preprečevale odsvojitev stanovanja z namenom ustvarjanja špekulativnega dobička ali oddaja stanovanja v najem?

Skladno z Javnim razpisom za prodajo 85 stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu z dne 15.6.2016 razpolaganje s kupljeno nepremičnino ni podvrženo omejitvam Sklada, zato o prodaji vseh kupljenih nepremičnin odloča lastnik. Dodatne varovalke v prodajno pogodbo za preprečevanje odsvojitve stanovanj ali oddaje v najem niso bile vključene. Glede na to, da je preprodaja stanovanj obravnavana in nadzorovana tudi z vidika davčne zakonodaje, je Stanovanjski sklad RS že pred časom odstopil od pretekle prakse v zvezi s prepovedjo odtujitve nepremičnin. Zaradi manjših cenovnih razlik v cenah stanovanj Stanovanjskega sklada RS in na trgu, Sklad tudi ne posega v razpolaganje s kupljeno nepremičnino, ko gre za oddajo v najem.

Ali lahko v primeru, da ugotovite, da dokazila za uvrstitev na prioritetno listo, niso ustrezala dejanskemu stanju ukrepate? Kako? Ali ste odkrili kakšno ponarejanje listin? Ste podali kakšno kazensko ovadbo?

Vsak prijavitelj na Javni razpis za prodajo stanovanj med drugim poda nepreklicno izjavo, da so vsi podatki, ki jih v vlogi navaja, resnični in ažurni ter, da je seznanjen, da je vsako krivo navajanje neresničnih podatkov v predloženi vlogi po pravu Republike Slovenije kaznivo dejanje. Glede na navedeno lahko Sklad, v primeru ugotovitve navajanja neresničnih podatkov in listin, poda prijavo kaznivega dejanja. Preverjanje resničnosti podatkov, pravnega in dejanskega stanja Sklad aktivno izvaja z Javnim vpogledom v podatke o nepremičninah (GURS) in Portal e-Sodstvo. V preteklosti je Sklad že ugotovil kršitve navajanja podatkov in predložitve ponarejenih listin, zaradi česar je podal prijave kaznivega dejanja ustreznim organom pregona.

Zanima me, ali je bilo ponarejanje dokumentov in navajanje napačnih podatkov ugotovljeno v povezavi z razpisi za stanovanja v Zelenem gaju?
Koliko takih primerov ste ugotovili?
Katere dokumente se je ponarejalo?
Ali boste zoper kršitelje poleg kazenskih sprožili tudi civilne postopke?

V postopkih prodaje stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu ponarejanje dokumentov ni bilo ugotovljeno. Strokovne službe so ob pregledu vlog zainteresiranih kupcev v primeru nepopolnih vlog le-te pozvale na dopolnitve oziroma v primerih nejasnosti na dostavo dodatnih dokazil.

S prijaznimi pozdravi.
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Ali mi lahko poveste, kaj in za kakšno ceno je bilo stanovanje v povezavi prodano? Je bila cena 233.100 evrov?

Gre za trisobno stanovanje, za katerega je bila razpisna cena 233.100 eur.

Ker se je podobno dogajalo tudi s stanovanji na Mesarski ulici, me zanima:
– Ali so pri prodaji stanovanj v Zelenem gaju veljale kakšne omejitve pri nadaljnji prodaji stanovanj?
– Spomnim se, da se je govorilo o tem, da bi sklad obdržal nekaj let predkupno pravico oziroma, da bi nekako omejili nadaljnjo preprodajo. Kaj se je zgodilo na to temo? – Ali boste tudi v nadaljnje stanovanja prodajali brez omejitev?

Za prepoved odtujitve smo se na Skladu v preteklosti odločili na podlagi prejetih informacij o domnevnih preprodajah določenih stanovanj, ki so bila kupljena od Sklada preko objavljenega razpisa za prodajo stanovanj na Poljanah, kjer je je bila cena kvadratnega metra stanovanja glede na tržne razmere izredno ugodna. Stanovanjski sklad RS se za omenjeno prakso že nekaj časa ne odloča, saj proti moratoriju za nadaljnjo prodajo govorita dva argumenta. Prvič, Sklad v nadaljnjih razpisih ne dosega več tako ugodne cene kot npr. na Poljanah, zaradi česar do podobnih špekulacij ni več prihajalo. In drugič, prepoved odtujitve predstavlja ovire za kupce tako pri najemu posojila za nakup stanovanja, kot tudi pridobivanju soglasij za predčasno prodajo zaradi različnih življenjskih situacij, kot so ločitev, izguba zaposlitve, smrt v družini, nezmožnost plačevanja anuitet ipd., ki jih v naprej ni mogoče predvideti. Glede na to, da je preprodaja stanovanj obravnavana in nadzorovana tudi z vidika davčne zakonodaje, je Stanovanjski sklad RS že pred časom odstopil od pretekle prakse v zvezi s prepovedjo odtujitve nepremičnin. V letu 2016 je Sklad z razpisom za prodajo 85 stanovanj v fazi F5.2 soseske Zeleni gaj na Brdu kot dodatno varovalko spremenil cenovno politiko in bistveno podražil terasna nadstandardna stanovanja, za kar smo bili sicer deležni medijskega napada špekulativnih kupcev in nepremičninskih strokovnjakov, čeprav smo hkrati pritlična stanovanja pocenili in omogočili nakup tudi finančno šibkejšim kupcem.
V letu 2016 je Sklad z razpisom za prodajo 85 stanovanj v fazi F5.2 soseske Zeleni gaj na Brdu kot dodatno varovalko spremenil cenovno politiko in bistveno podražil terasna nadstandardna stanovanja, za kar smo bili sicer deležni medijskega napada špekulativnih kupcev in nepremičninskih strokovnjakov, čeprav smo hkrati pritlična stanovanja pocenili in omogočili nakup tudi finančno šibkejšim kupcem. V sklopu zaključevanja gradnje stanovanj za trg je predvidena še prodaja skupno 82 stanovanj na lokaciji Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, nadaljnji projekti Sklada pa so v smeri gradnje najemnih stanovanj.

Kakšen se vam zdi smisel takšnih investicij, ko slad doseže razmeroma ugodno ceno za kupce, ti pa kupljeno stanovanje z velikim dobičkom takoj preprodajo? Ne govori to v prid dejstvu, da se sklad sploh ne bi smel ukvarjati z gradnjo za trg?

Sklad si prizadeva s svojim delovanjem pomembneje vplivati na slovenski nepremičninski trg in vlaga vse svoje napore za realizacijo dejavnosti, predvidenih po zakonih in zagotavljanje vseh pravic državljanom, s čimer bi jim bilo olajšano reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Pri tem je v zadnjem obdobju glede na prejete usmeritve, Sklad pri oblikovanju razpisov (prodaja in najem) prednostno obravnaval mlade družine, ki prvič rešuje stanovanjsko vprašanje in so na trgu najranljivejša skupina. Preko objavljenih razpisov za prodajo in najem je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje številnim družinam in posameznikom, pri čemer se redkih primerov tako kot v drugih sferah ne glede na strogo določena določila in namen objavljenih razpisov žal nikdar ne bo dalo popolnoma izključiti. Usmeritev nove stanovanjske politike narekuje Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Za potrebe uspešne realizacije pa je nujno potrebna pravočasna in ustrezna sprememba stanovanjske in druge relevantne zakonodaje.

Videl sem, da sem se zatipkal pri prvem vprašanju – zanimalo me je še, če bi lahko povedali, kdaj je bilo to stanovanje prodano?

Stanovanje je bilo prodano na izboru kupcev 1.9.2016.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

predlagamo, da se glede vaših vprašanj obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, ki je pristojno za stanovanjsko zakonodajo ter podajamo svoje razpoložljive informacije:

Usmeritve glede raznolikosti stanovanjske oskrbe so določene z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (NSP), ki je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. NSP izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje in predstavlja dokument, ki se odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. Z njim država ustvarja pogoje za izvajanje ustavno zapisane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja za vse prebivalce in določa splošne cilje na področju stanovanjske oskrbe. Posebej se osredotoča na zagotavljanje kakovosti bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, mladih in starejših. Dokument je usmerjevalne in delno operativne narave ter vključuje Akcijski načrt za obdobje 5-ih let, ki vključuje ključne izvedbene nosilce in projekte, ki jih določa stanovanjski program. Med prednostnimi področji delovanja ukrepov, ki so predvideni v Resoluciji o NSP in so podrobno opredeljena v Akcijskem načrtu je tudi shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot, v okviru katere je cilj zagotoviti sredstva za izgradnjo 800 bivalnih enot in stanovanja za prebivalce s posebnimi potrebami. Ta cilj naj bi zagotovili javni deležniki na področju zagotavljanja stanovanjske oskrbe v Sloveniji, zlasti lokalne skupnosti, javni lokalni stanovanjski skladi in Stanovanjski sklad RS. Skozi spremembe stanovanjske zakonodaje pa pričakujemo, da bo skozi raznovrstnost stanovanjske oskrbe z novimi vsebinami napolnjen tudi termin, namen in pomen bivalnih enot.

Pri doseganju tega cilja je aktiven tudi Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad RS ima več kot desetletje v svojih programih opredeljeno tudi možnosti sofinanciranja in soinvestiranja na področju zagotavljanja bivalnih enot, za kar pa doslej s strani upravičenih prosilcev ni bilo povpraševanja. Vsekakor upamo, da bo Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Ur. list RS št. 41 z dne 10. 6. 2016), ki je v tem času odprt in so sredstva še vedno na voljo naletel na večje zanimanje prosilcev za ta instrument oskrbe, za kar se trudimo. Na naši spletni strani [https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020][1] se lahko seznanite z razpisno vsebino Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020. Veseli bomo vlog prosilcev, kar bo prispevalo k uspešni realizaciji tega programa, namenjenega lokalnim skupnostim kot pomoč pri reševanju stanovanjske problematike.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

[1]: https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo pisne odgovore na vaša vprašanja.

V okviru poglavja Shema za mlade, je v Akcijskem načrtu -Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15-25, Ur.l. RS, št. 92/2015) glede izvajanja projektov 2015-2025 predvideno zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ter zagotavljanje stanovanjskih skupnosti za mlade.

Pri obeh ukrepih se predvideva pilotni projekt, v okviru katerega bo Stanovanjski sklad RS v okviru svojih prostih kapacitet zagotavljal cenovno ugodna najemna stanovanja, ki bodo namenjena mladim. Na osnovi odziva in potreb mladih, ki se izkazuje skozi sodelovanje z mladinskimi organizacijami in državnimi organi vezanimi na aktivnosti mladih pa se bo po zaključku projekta oblikoval dolgoročni načrt zagotavljanja zadostnega števila stanovanj na območjih, kjer bodo izkazane potrebe po taki ponudbi. Projekt pripravlja delovna skupina, ki jo vodi ga. Nataša Sax z MOP.

Cilji projekta:
• Spodbujati drugačne vrste zagotavljanja reševanja bivanjskih vprašanj med mladimi (od 18 do dopolnjenega 29 leta) in vzpodbujanje njihovega povezovanja v bivanju.
• Ustvarjalno iskanje modelov najema za mlade (opremljenih in delno opremljenih stanovanj različnih velikosti na različnih lokacijah), izmenjava izkušenj med udeleženci najema, preučitev delitve obveznosti vezanih na najem v skupnosti mladih ter sprotno spremljanje izkušenj za potrebe razvitja ukrepa v sistemsko ureditev pomoči mladim na področju zagotavljanja ustreznega bivanja.
• Predstaviti izkušnje iz modelov in pridobiti povratne informacije s strani najemnikov – uporabnikov, najemodajalcev, upravnikov, sosedov in dobaviteljev.
• Promovirati rezultate projekta in oblikovati priporočila za zakonodajalca.

Vezano na predmetni projekt bo v letu 2017 s strani Stanovanjskega sklada RS objavljen javni razpis za oddajo cenovno ugodnih, za bivanje primernih in vseljivih stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanja) za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in za potrebe skupinskega najema za mlade. Ciljna skupina/upravičenci so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Stanovanja za projekt bo prispeval Stanovanjski sklad RS – 11 stanovanj po Sloveniji, na lastno pobudo pa se bo pridružila projektu tudi Občina Idrija z dvema stanovanjema. Ne gre za neprofitni najem in ne gre za oddajo bivalnih enot, ki jih v tem projektu nismo vključili. Projektno in razpisno dokumentacijo pa še pripravljamo.

Lep pozdrav in prijetne praznike vam želi,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Za tednik Demokracija pripravljam članek o neprofitnih stanovanjih, zato bi potrebovala vašo izjavo. Direktor republiškega stanovanjskega sklada gospod črtomir Remec je v prispevku na spletnem portalu dnevnik.si izpostavil, da so neprofitne najemnine absolutno prenizke in niso v razmerju z rastjo plač in dejanskih stroškov, zato me zanima, kakšno rešitev predlagate, da bi se cene uskladile?

Za koliko odstotkov bi bile potem cene neprofitnih stanovanj višje? Kaj ta cena pomeni glede na cene tržnih najemnin?

Verjetno se vprašanje nanaša na višino neprofitne najemnine. Neprofitna najemnina je administrativno določena, ne glede na cenovna gibanja in strošek pridobitve stanovanja. Višina najemnine je nespremenjena že od leta 2003, osnova za izračun najemnine pa je praktično zgolj GOI cena. Od uvedbe evra v letu 2007 se neprofitna najemnina ne usklajuje niti s tečajem, ki je bil določen kot element revalorizacije. V času od 2007 je neprofitna najemnina nespremenjena ali pa celo nižja glede na to da se fond neprofitnih stanovanj stara. V tem času se je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji povišal za 51 %, povprečna neto plača za 26 %, inflacija za 17%. Indeksi gibanja cen gradbenih proizvodov so se v enakem obdobju tudi povišali za preko 40%. če želimo ohraniti fond javnih najemnih stanovanj, bo potrebno uskladiti tudi te »socialne« najemnine. Lastniki neprofitnih najemnih stanovanj tako mesečno izgubljajo po en milijon evrov, katere bi lahko vlagali v povečanje števila najemnih stanovanj, v izboljšano energijsko učinkovitost in ohranjanje kakovosti najemnih stanovanj. če pa bi želeli ohraniti nizke najemnine, pa bo potrebno subjektom, ki zagotavljajo javna najemna stanovanja, zagotoviti finančne vire (nepovratne), ki bodo omogočali izgradnjo kakovostnega najemnega fonda ter izboljšanje obstoječega.

Tržne najemnine se prilagajajo povpraševanju na najemnih trgih in so manj odvisne od stroškov nabave oz. drugih administrativnih določb. Zakonitosti trga določajo ali tržna najemnina presega stroškovno najemnino ali pa je celo nižja od neprofitne najemnine.

V javnosti se je pojavil tudi izraz stroškovna najemnina, ki bi nadomestila neprofitno? V čem bi se razlikovali?

Stroškovna najemnina je v soodvisnosti od višine investicijske vrednosti nabave najemnega stanovanja. Stroškovna najemnina torej v nekem še obvladljivem obdobju povrne vložke investitorju ter omogoča normalno poslovanje in upravljanje z nepremičnino. Neprofitna najemnina je izračunana po metodologiji in ne razlikuje stanovanj po lokacijah. Neprofitna najemnina po ekonomski logiki sedaj opravičuje vložek do približno 970 €UR/m2 stanovanjske površine (nabavna vrednost).

Pogosti so tudi očitki, da se upravičencev do neprofitnih stanovanj na daljši rok ne preverja. Ali se tudi v sistemu nadzora pripravljajo kakšne spremembe?

Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve je 27.10.2016 podalo v medresorsko obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona v katerem ureja tudi to vprašanje.
Po sedanji ureditvi (90. in 195. člen SZ-1) je mogoče preverjati izpolnjevanje pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem le za najemnike neprofitnih stanovanj, ki so stanovanje pridobili po uveljavitvi SZ-1 (14. 10. 2003). Posledično se nekaterih neprofitnih najemnih razmerij ne bi nikoli preverjalo, ne glede na to, da številni najemniki (iz časa pred 14. 10. 2003) dejansko ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem. S spremembo bi naj se izenačili vsi najemniki v javnih neprofitnih najemnih stanovanjih. Izenačitev bi pomenila le možnost preverjanja in posledično spremembo neprofitne najemnine v tržno, ne pa tudi prenehanje najemnega razmerja.

Pri tem bi Vas še prosila za splošne podatke o republiškem skladu. S koliko neprofitnimi stanovanji trenutno razpolagate, ali povpraševanje po neprofitnih stanovanjih narašča, itd.

Stanovanjski sklad RS trenutno razpolaga s 3.430 najemnimi stanovanji po vsej Sloveniji. Sklad namerava do leta 2020 s programom sofinanciranja, ki je v veljavi od junija 2016, skupaj s potencialnimi prijavitelji na Program zagotoviti do 500 novih javnih najemnih stanovanj. Po razgovorih, ki jih imamo s potencialnimi prijavitelji so posamezne lokalne skupnosti (zlasti mestne občine) ta problem zaznale že pred leti in ga še vedno zaznavajo, nekaj potreb pa se kaže tudi v drugih – manjših lokalnih skupnostih. Veseli nas tudi, da smo po predstavitvenem posvetu Programa in izvedenih delavnicah v zvezi z njim (več info na povezavi https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020) prejeli tudi že prve odzive lokalnih skupnostih.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS