Spoštovani,

Tri stanovanja in pripadajoče shrambe ter parkirni prostori, ki jih ima na predmetni lokaciji v lasti Stanovanjski sklad RS ter so v postopkih oddaje v najem, so žal vključena v dražbo v postopku In 69/2013, ki jo je za 7.10.2016 razpisalo Okrajno sodišča v Postojni in nato preklicalo ter prestavilo na 11.11.2016. Stanovanjski sklad RS omenjeni dražbi nasprotuje in si prizadeva za njen preklic, saj sta dve stanovanjski enoti od treh oddani v najem ter gre za nepremičnine, na katere upnik Dolenjgrad d.o.o. v stečaju z izvršbo ne bi smel posegati, saj je Stanovanjski sklad RS Dolenjgradu d.o.o. (takrat še ni bil v stečaju) plačal celotno kupnino in bi morala on in njegov upnik hipoteke na teh nepremičninah izbrisati. Stanovanjski sklad RS ni dolžnik DUTB, niti Dolenjgrada d.d. v stečaju, saj ima vse obveznosti poravnane v celoti. Poleg vsega navedenega bi moralo sodišče v celoti prekiniti predmetni izvršilni postopek (in preklicati tudi dražbo za prodajo nepremičnin), saj je v teku spor o lastništvu nepremičnin, ki so predmet odredbe, nad Dolenjgradom d.o.o. pa je bil začet stečajni postopek. Stališče Stanovanjskega sklada RS je, da se do zaključka omenjene pravde in zaradi stečaja nad družbo Dolenjgrad, d.o.o., v tej zadevi nadaljnja izvršilna dejanja ne morejo in ne smejo izvajati. Naslovno sodišče je namreč za manjši del nepremičnin, ki so zemljiškoknjižna last stečajnega dolžnika, tako že odločilo s svojim sklepom z dne 2.12.2015. Enako mora postopati glede ostalih nepremičnin. Po razpoložljivih podatkih je sodišče tudi s strani Dolenjgrad d.o.o. – v stečaju prejelo več pisanj v katerih si prizadevajo za preklic dražbe in ustavitev predmetnega postopka.
Stanovanjski sklad RS je od družbe Dolenjgrad d.d. v stečaju kupil tri stanovanjske enote, in vse tri so namenjene oddaji. Dve stanovanjski enoti sta zasedeni, ena pa je prosta. Najemniki smo o stanju zadeve obvestili ter jim podali ustrezne napotke za nadaljnje ukrepe, vezane na njihov položaj najemnikov.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana novinarka,

skladno z zakonom o medijih vam podajamo naslednji odgovor na vprašanje, ki smo ga prejeli dne 14.9.2016:

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025, ki velja od 5. decembra lanskega leta, opredeljuje na stanovanjskem področju štiri glavne cilje, med katerimi je prvi cilj zagotoviti uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, ter ugotavlja, da je za zagotavljanje uravnotežene ponudbe primernih stanovanj treba v prvi vrsti aktivirati obstoječi, a nenaseljeni stanovanjski fond in na ta način vsaj delno povečati obseg uporabnega stanovanjskega fonda. Na območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika pa je nujno treba zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in finančne politike, ki bodo investitorje spodbudili h gradnji primernih stanovanj in tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg. Novi Nacionalni stanovanjski program v povezavi s tem ciljem določa, da naj se s spodbujanjem in podporo alternativnim oblikam zagotavljanja stanovanj, kot so npr. stanovanjske zadruge (kooperative), razširi nabor možnosti in izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika. Program projektov, ki jih opredeljuje novi nacionalni program pa v povezavi s tem napoveduje tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, ki sedaj s stanovanjsko in drugo zakonodajo v Sloveniji niso urejene, imajo pa z njimi v kar nekaj državah pozitivne izkušnje, saj omogočajo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ki hkrati ustrezajo željam njihovih uporabnikov (lokacija, oprema, prostornost, kvadratura) in dolgoročno stabilnost bivanja. Upoštevajoč navedeno bodo v prihodnje aktivnosti države, ob sodelovanju z deležniki kot je Stanovanjski sklad RS, namenjene tudi preučitvi dodatnih možnosti za izvajanje alternativnih oblik bivanja in možnosti ter primernost socialnih podjetij za izvajanje alternativnih oblik stanovanjskih bivanja. S tem bodo povečane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega problema posameznika. A bolj pomembno vlogo pri širjenju alternativnih oblik bivanja bodo morale prevzeti tudi različne neprofitne stanovanjske in nevladne organizacije. Tako bi na primer ponudniki stanovanjskih skupnosti za mlade lahko bile lokalne skupnosti ali njihovi skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije pa seveda tudi zadruge (kooperative), ipd.

O stanovanjskih zadrugah govorimo, ko se posamezniki združijo v to obliko z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske zadruge, morajo biti njeni člani. Stanovanjske zadruge so v večini najbolj razvitih industrijskih držav takoj za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice najemnih stanovanj po ugodnejši najemni ceni in delujejo na podlagi vlaganja sredstev po principu zadružništva. Zemljišče za gradnjo stanovanj pod ugodnejšimi pogoji (dolgoročni najem) pridobi zadruga običajno na podlagi dogovora z lokalno skupnostjo. Zadruga sama običajno izvaja naloge – od priprave projekta za gradnjo do upravljanja s stavbo, stanovalci pa so izbrani med člani zadruge (zadružniki) in imajo možnost soodločanja pri upravljanju s stavbo.

Spremembe, nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016-2018 naj bi omogočile, da bo tudi Stanovanjski sklad RS lahko razvijal in strokovno ter finančno podprl takšne alternativne oblike bivanja – projekte v obliki financiranja z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji (Stanovanjski zakon – SZ-1 poglavje XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo, členi 150.a do 153. c) ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti Zakon o zadrugah, katerega sprejem sega v leto 1992. Trenutno je soinvestitorstvo po SZ-1 omejeno le na sodelovanje z občinami (in njihovimi javnimi stanovanjskimi skladi), partnerstvo pa je opredeljeno kot sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj, a zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so lahko le subjekti, ki so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V ta register se lahko vpiše le pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom – SZ-1 iz leta 2003 in Pravilnikom o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (sprejetim še po Stanovanjskem zakonu iz leta 1993), ki nikoli ni bil prenovljen, čeprav bi moral biti sprejet nov pravilnik skladno z določbami 2. odstavka 151. člena SZ-1 in bi moral urejati podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Po mojih informacijah se lahko zainteresirani kupci prijavijo še do 20. avgusta. So moje informacije točne? če moje informacije niso točne, jih lahko dopolnite?

Prosilci, ki želijo kupiti stanovanje v rednem razpisnem roku po pogojih razpisa za prodajo 85 stanovanj, morajo oddati elektronsko ali pisno prijavo od 27.6.2016 do vključno 20.8.2016.

Koliko prijav ste prejeli do sedaj?

Do 11. avgusta 2016 je prijavo za nakup stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu oddalo 90 zainteresiranih kupcev.

Kateri kandidati bodo imeli prednost pri izbiri?

Za primer večjega interesa za nakup stanovanj so za potrebe razpisa določene sledeče prednostne kategorije: mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, gibalno ovirane osebe in mlade osebe. Podroben opis prednostih kategorij prosilcev je dostopen na spletni strani localhost/SSRS.

Za katera stanovanja ste prejeli največ prijav?

Trenutno je največ interesa izraženega za nakup 3-sobnih in 2- sobnih stanovanj.

Kdaj boste odpirali ponudbe?

Zainteresirani prosilci prijave za nakup stanovanja v okviru rednega razpisnega roka oddajajo od 27.6.2016 dalje in so skladno z določili razpisa sprotno obveščeni o prejemu prijave in pozvani za preveritev podatkov in morebitno dopolnitev prijave.

Kdaj bodo kandidati obveščeni o izboru in kdaj se bodo lahko vselili?

Izbor kupcev rednega dela razpisnega roka bo potekal predvidoma v četrtek, 1.9.2016, vsem prijavljenim prosilcem bo Sklad poslal obvestila o izboru najkasneje do 5.9.2016. Izbrani kupci bodo sklenili prodajno pogodbo predvidoma v času od 9.9.2016 dalje in se lahko v stanovanja pod s pogodbo in razpisno dokumentacijo določenimi pogoji že vselili v nova stanovanja.

Kdaj boste objavili nov razpis za stanovanja, ki jih ne boste prodali prek prvega razpisa?

Stanovanja, ki ne bodo prodana v okviru prvega rednega izbora, ki bo 1.9.2016, bo Sklad sproti prodajal po pogojih iz razpisa do prodaje vseh stanovanj skladno z naknadno objavljenim terminskim planom na spletni strani.

Lahko navedete kako ste določali cene stanovanj.

Cena stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je določena za vsako stanovanje posebej in sicer na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti izgradnje večstanovanjskih objektov. Končna cena stanovanj upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah, ter hkrati tudi lego in velikost stanovanja in seveda parkirno/i mesto/i v kleti objekta.

Cena posameznega parkirnega mesta je enotno določena v višini 11.000 EUR z upoštevanim 9,5 % DDV-jem, razen v primeru 6 parkirnih mest, za katere je določena nekoliko nižje zaradi njihove lege in/ali površine, kar je razvidno iz sklepa o določitvi prodajnih cen, ki je objavljen na spletni strani.

Cene stanovanj na m2 površine stanovanja z upoštevano kvadraturo pripadajoče shrambe, izhajajoče iz komercialne skice (brez upoštevanja parkirnih mest) tako znašajo od 1.665 EUR do 2.236 EUR. Povprečna cena kvadratnega metra znaša z upoštevanim 9,5 % DDV-jem 1.905 EUR.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kdaj ste začeli pripravljati program?

SSRS je že v preteklem obdobju redno izvajal programe za sofinanciranje zagotavljanja novih neprofitnih najemnih stanovanj v lokalnih skupnostih. Zadnji Program za to področje je sprejel v letu 2013 in je veljal do uveljavitve novega Programa za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, za katerega so bila podana izhodišča v sprejeti Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2016.

2. Kdaj pričakujete, da boste podelili prva sredstva?

V danem primeru ne gre za podeljevanje nepovratnih sredstev, temveč za sofinanciranje v obliki dolgoročnih posojil in soinvestitorstvo. Ker so investicijski projekti časovno pogojeni procesi in so odvisni od zmožnosti in aktivnosti upravičenih prosilcev, je razmeroma težko napovedati časovni okvir odobritve prve vloge in vstopa SSRS v sofinanciranje projekta. Vsekakor je želja SSRS, da bi do vložitve prvih vlog in posledično tudi odobritve popolnih in upravičenih vlog na podlagi Programa prišlo že v letu 2016.

3. Kakšna so vaša dolgoročna pričakovanja od programa?

Glede na pretekle rezultate SSRS pri sofinanciranju projektov za gradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj in glede na prve odzive lokalnih skupnosti so naša pričakovanja relativno optimistična.
S predvidenimi viri po Programu SSRS in aktivacijo virov pri upravičencih po Programu je mogoče zagotoviti skupaj do 500 novih javnih najemnih stanovanj na področju celotne Slovenije, od tega bo v lasti SSRS do 250 stanovanj novih najemnih stanovanj. Cilj SSRS je tudi zagotoviti povečano pridobivanje bivalnih enot – predvidoma 100 v štirih letih na območju celotne Slovenije. Število bivalnih enot je všteto v kvoto 500 stanovanj.

4. Koliko od trenutno okoli 6600 čakajočih prosilcev predvidevate, da bo Slovenija lahko nastanila s pomočjo tega programa?

Predhodni odgovor.

5. Ali v tej fazi že predvidevate, v katero občino (ali regijo) bo šlo največ denarja?

Ker je bil program sprejet in objavljen v mesecu juniju 2016, povpraševanje lokalnih skupnosti pa je do danes zgolj informativne narave, je vsekakor preuranjeno napovedati katere lokalne skupnosti oz. statistične regije bodo deležne največ sredstev iz programa. Lahko pa vas seznanimo s podatkom, da je za izvajanja programov v preteklih obdobjih bilo največ sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj porabljenih v Osrednjeslovenski statistični regiji.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Koliko zainteresiranih posameznikov oz. gospodinjstev si je ogledalo stanovanja v objektih, ki jih boste v soseski Zeleni gaj začeli prodajati v kratkem?

Med ogledi vzorčnih stanovanj, ki so potekali od 21. do 24. junija 2016, si je stanovanja ogledalo 276 posameznikov, ki so s seboj pripeljali še 217 spremljevalcev. Skupno si je posamezna vzorčna stanovanja ogledalo 493 oseb. Interaktivna predstavitev vzorčnih stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu, faza F5.2, je dostopna na spletni strani www.localhost/SSRS.

2. Za katera stanovanja oziroma kakšen tip stanovanja je bilo več zanimanja?

Največ zanimanja za oglede vzorčnih stanovanj je bilo za 3-sobna stanovanja, sledijo 4-sobna in 2-sobna stanovanja.

3. Kakšni so nadaljnji postopki prodaje stanovanj v tem delu?

Zainteresirani kupci so vabljeni k oddaji prijav za nakup preko elektronske prijave ali po pošti do vključno 20.8.2016. Prvi izbor kupcev stanovanj bo potekal predvidoma v četrtek 1.9.2016.

4. Kakšna bo vaša cenovna politika pri prodaji stanovanj, ki bodo po prvem krogu prodaje ostala neprodana (bodo cene ostale iste ali jih boste priredili in za koliko)?

Cene so fiksno določene za vsako stanovanje posebej in se v morebitnih nadaljnjih krogih prodaje ne bodo spreminjale.

5. Ali lahko navedete tudi strukturo stanovanj: koliko je garsonjer, eno-, dvo-, tri- štiri-, večsobnh?

V treh objektih je skupaj 85 stanovanj, od tega je enajst garsonjer, deset 1-sobnih stanovanj, sedem 2-sobnih stanovanj, devet 2,5-sobnih stanovanj, triintrideset 3-sobnih stanovanj in petnajst 4-sobnih stanovanj.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovor na vaše vprašanje.

Hkrati prosim še enkrat za podatke, koliko je znašala gradbena pogodba z GPG in Z Nivojem in koliko so znašale pogodbe skupaj z morebitnimi aneksi od družb, ki so delo GPG dokončale. Prosim če mi za vsakega izvajalca posebej napišete, koliko je bila vrednost osnovne pogodbe, koliko je bila vrednost posameznega aneksa in kdaj je bil ta sklenjen ter zakaj.

Pogodbena vrednost za izgradnjo večstanovanjskih objektov v funkcionalni enoti F4 po pogodbah z GPG d.d. je znašala 13,6 mio EUR (brez DDV),
za izgradnjo večstanovanjskih objektov v funkcionalni enoti F5.1 pa 12,4 mio EUR. Pogodbe se zaradi uvedenega stečaja niso realizirale v celoti.

Za dokončanje objektov v funkcionalni enoti F4 je Stanovanjski sklad RS po pogodbenih vrednostih namenil 11,7 mio EUR, za dokončanje večstanovanjskih objektov v F5.1 pa 9 mio EUR.

Pojasnilo o vrednostih in dokončanju objektov v funkcionalni enoti F5.2 smo vam že podali.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Zakaj je prišlo do dviga cen v primerjavi s prejšnjim razpisom?

Cena stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je določena za vsako stanovanje posebej na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti izgradnje večstanovanjskih objektov. Končna cena stanovanj upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah, ter hkrati tudi lego in velikost stanovanja. Cene stanovanj na m2 površine stanovanja z upoštevano kvadraturo pripadajoče shrambe, izhajajoče iz komercialne skice (brez upoštevanja parkirnih mest) znašajo od 1.665 EUR do 2.236 EUR. Povprečna cena kvadratnega metra znaša 1.905 EUR z upoštevanim 9,5 % DDV-jem.

2. Koliko so se v povprečju dvignile cene?

Pri določanju končnih prodajnih cen stanovanj so se v večji meri upoštevale določene funkcionalne lastnosti in lega stanovanj, ki se odraža na nekoliko višjih cenah pri bolje pozicioniranih stanovanjih. Stanovanja so na volji tudi po nižji ceni, če primerjamo s prodajnimi cenami stanovanj iz predhodne prodaje.

3. Kakšno je zanimanje za stanovanja, ki so na voljo na tem razpisu?

Zanimanje za nakup stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu preko Stanovanjskega sklada RS je veliko.
Lepo pozdravljeni,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Ali ste naredili bilanco, koliko vas je pri gradnji faz F4, F5.1 in F5.2 stalo dejstvo, da je GPG šel v stečaj? Koliko je bila vrednost pogodbe za izgradnjo, ki ste jo sklenili z GPG, in koliko je vsota vseh stroškov, ki ste jih imeli z z gradnjo teh faz (torej vključno s tistim, kar ste plačali GPG, Nivoju, vsi aneksi, zneski, ki ste jih plačali gradbincem, ki so delo dokončali?

Koliko je na povečanje stroškov vplival stečaj družbe SGP Tehnik?

Družba GPG je bila na podlagi javnega razpisa JN 1/2009 izbrana za gradnjo funkcionalnih enot F4 in F5.1.

Na podlagi javnega razpisa JN 3/2012 je bil kot najugodnejši izvajalec za dokončanje stanovanjske soseske Brdo (sklop 3) za gradnjo 3 stanovanjskih objektov na območju F5.2 izbrana družba SGP Tehnik d.o.o.

Gradbena pogodba za izgradnjo 85 stanovanj je bila sklenjena konec leta 2012, vrednost gradbenih del znaša 7.75 mio eur brez DDV. V začetku leta 2014 je bil nad izvajalcem pričet stečajni postopek. Na podlagi sklepa oz. soglasja sodišča pa je bilo dokončanje izvajalskih del na območju projekta F5.2, po Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij med Stanovanjskim skladom RS, SGP Tehnik d.d. – v stečaju, Javno razsvetljavo d.d., Ljubljana in Gorenjsko banko d.d., preneseno na družbo Javna razsvetljava d.d. s svojimi podizvajalci. Zaradi pozneje naročenih del je novembra 2015 podpisan dodatek h gradbeni pogodbi, vrednost pogodbe skupaj z dodatkom znaša 7.83 mio eur brez ddv.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

Enega stanovanja niste prodali in ste se odločili, da to ostaja v vaši lasti. Zakaj? Ali ga boste mogoče poskusili prodati v naslednjem krogu?

Prvi izbor kupcev stanovanj po razpisu 2014 za prodajo 342 stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu je bil oktobra 2016, sledilo je še 21. izborov kupcev. Po 22 izborih je bilo skupno prodanih 341 stanovanj, 1 stanovanje pa je ostalo neprodano. S tem je Sklad zaključil prodajo 342 stanovanj na lokaciji Zeleni gaj na Brdu, neprodano stanovanje pa bo namenil reševanju stanovanjskega vprašanja v okviru pilotnih projektov, za katerih izvedbo je pristojen glede na usmeritve Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25).

Kdaj predvidoma boste objavili razpis za prodajo stanovanj v naslednjem sklopu? Ali ste že določili ceno stanovanj? Koliko bo znašal kvadratni meter? Koliko je stanovanj v tem sklopu?

Predvidoma v mesecu juniju 2016 bo na spletni strani Stanovanjskega sklada RS objavljen nov razpis za prodajo 85 stanovanj enote F5.2, na lokaciji Zeleni gaj na Brdu. Vse podrobnosti bodo znane z javno objavo razpisa. Pred začetkom zbiranja prijav bomo omogočili oglede vzorčnih stanovanj vsem zainteresiranim strankam, na ogled bo potrebna predhodna prijava preko aplikacije na naši spletni strani.

Kako bo s stanovanji v vzorčni hiši in stanovanjih ob Ježkovi ulici. Ali je že odločeno, ali bodo ta stanovanja šla v prodalo ali v najem?

Objekt F3 je zasnovan kot vzorčni energijsko varčen objekt, ki bo predvidoma zaključen v drugi polovici leta 2016, fazi F6.1 in F6.2 pa v prvi polovici leta 2017. O času in načinu prodaje bomo javnost sprotno seznanjali glede na dokončne sprejete odločitve in stanje dokončevanja posameznih faz zaključevanja posameznih projektov.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Koliko stanovanj Sklad oddaja v najem v Mariboru? Se ta stanovanja oddajajo po neprofitni ali po tržni najemnini?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad ima v Mestni občini Maribor v lasti in v brezplačni uporabi 310 neprofitnih stanovanj, ki jih oddaja po neprofitni najemnini, kot to določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003, 142/2004, 99/2008, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011). Prav tako ima v Mariboru Stanovanjski sklad RS v lasti 70 stanovanj, ki jih oddaja preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem. Najemnina stanovanja je določena s strani Sklada s posebnim sklepom o stanovanjski najemnini in je izračunana za vsako stanovanje na posamezni lokaciji ter razvidna iz objavljenega seznama stanovanj na spletni strani Sklada.

Koliko deložacij ste imeli lani v Mariboru zaradi neplačevanja najemnine (in/ali stroškov)? In koliko letos?

V lanskem letu so bile opravljene 3 deložacije za stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini, v letošnjem letu pa s strani Stanovanjskega sklada RS v Mariboru ni bilo deložacij.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS