Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Prosili bi za podatek koliko ljudi je bilo zaradi neporavnanih obveznosti deložiranih iz stanovanj v lasti SSRS? Prosili bi podatke za leta 2013, 2014, 2015.

Za stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini je bilo v letu 2015 opravljenih 23 deložacij, v letu 2014 24 deložacij ter v letu 2013 23 deložacij.

Za stanovanja, ki se oddajajo v tržni najem sta bila v letu 2014 deložirana 2 najemnika, v letu 2015 prav tako 2 najemnika, v letu 2013 pa ni bilo deložacij.

Koliko najemnikov neprofitnih stanovanj ima neporavnane obveznosti? Kolikšen odstotek vseh najemnikov predstavljajo?

Tega podatka ne vodimo. Najemnino našim najemnikom v našem imenu in za naš račun obračunavajo in izterjujejo pooblaščeni upravniki.

Koliko vaših najemnikov, bi po vašem mnenju lahko plačevalo več, kot plačuje sedaj?

S tem podatkom ne razpolagamo.

Ali razmišljate o uvedbi stroškovnih najemnin?

Za neprofitna najemna stanovanja stanovanjska zakonodaja (Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004 – ZVKSES, 47/2006 – ZEN, 45/2008 – ZVEtL, 57/2008, 90/2009 – Odl. US, 56/2011 – Odl. US, 87/2011, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011 – ZUPJS-A, 40/2012 – ZUJF) in Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003, 142/2004, 99/2008, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011) regulira višino neprofitne najemnine.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

glede vprašanj, ki smo jih prejeli dne 20.05.2016, vam skladno z zakonom o medijih podajamo naslednje odgovore:

1. Zanima me, koliko stanovanj, v lasti Javnega stanovanjskega sklada, se oddaja kot neprofitna?

Stanovanjski sklad RS ima za oddajo v neprofitni najem namenjenih 3.260 stanovanj, od tega ima v 304 v brezplačni uporabi in 2.956 v svoji lasti.

2. Kakšno je povpraševanje po teh neprofitnih stanovanjih? Se zanimanje povečuje?

Stanovanjski sklad RS ne izvaja javnih razpisov in ne vodi evidence povpraševanj na strani prosilcev, saj stanovanja oddaja v sodelovanju z občinam in nepremičninskimi skladi na lokalni ravni. Za konkretnejše podatke o številu prosilcev po posameznih občinah prosimo, da se obrnete na občine.

3. Kako poteka sodelovanje med centrom za socialno delo, občino in skladom, pri reševanju stanovanjskih stisk?

Sodelovanje je skladno z veljavno zakonodajo in pristojnostmi ter zmožnostmi vseh vključenih subjektov.

4. V zadnjih tednih je po medijih veliko zgodb o deložiranih družinah. Kdaj pride do tega?

Stanovanjski sklad RS (SSRS) v primeru neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja ravna skladno z veljavno zakonodajo s stanovanjskega področja. Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka in sicer postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb) in postopek na odpoved najemne pogodbe. Na podlagi 103. člena SZ-1 (krivdni odpovedni razlogi – odpoved najemne pogodbe) se preko pooblaščenega upravnika najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori. če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, SSRS temeljito prouči vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe. Kadar sodišče pozove SSRS k postopku mediacije se SSRS nanjo odzove. Sprejeto imamo odločitev, da v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, zamudne obresti, sodni stroški), da SSRS odstopi od tožbe na odpoved najemne pogodbe. če najemnik ne spoštuje dogovora iz mediacije, se sodni postopek na odpoved najemne pogodbe nadaljuje.
Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (ponavadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga še zadnjič pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. če najemnik ne poravna dolga in v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo. V primeru, da se najemnik na SSRS obrne z vlogo za odlog deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje. SSRS v večini primerov sodeluje s Centri za socialno delo in jih seznanja s postopki, ki se vodijo zoper najemnikov – dolžnikov. Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. SSRS pri teh postopkih vse najemnike obravnava enakopravno, ob tem pa upošteva vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.

5. Koliko družin pa je bilo v zadnjem letu deložiranih iz stanovanj JSS?

V zadnjem letu je bilo deložiranih devet družin.

Lepo vas pozdravljamo,
Tajništvo
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajajmo odgovore na vaša vprašanja.

1. Koliko stanovanj v soseski Zeleni gaj je dokončanih, koliko jih je trenutno v gradnji in koliko jih je še predvidenih za gradnjo?

Dokončanih je bilo 372 stanovanj, v gradnji je še 269 stanovanj. Z zaključkom predmetnih gradenj bo zaključena soseska Zeleni gaj na Brdu oz. območje Brdo 1.

2. Kdaj bodo stanovanja, ki se končujejo ta trenutek, zgrajena in vseljiva?

Roki dokončanj so različni za posamezne funkcionalne enote v gradnji (F5.2, F6.1, F6.2, F3 in F2) in sicer od poletja 2016 do konca leta 2017.

3. Ali so katera izmed teh že prodana? če da, koliko?

Prodaja tržnih stanovanj poteka preko javnih razpisov, ki jih Sklad objavi v medijih in na svoji spletni strani. Z razpisom so v prodajo ponujena tržna stanovanja na posameznih
lokacijah, prav tako pa je v razpisu določena cena stanovanj, pogoji prodaje, prednostne kategorije in ostalo, zato vam trenutno podrobnejših informacij še ne moremo posredovati.

4. Koliko znaša cena kvadratnega metra teh stanovanj? Koliko znaša investicijska vrednost tega projekta? Koliko znaša celotna investicijska vrednost projekta Zeleni gaj?

Prodajne cene stanovanjskih enot in parkirnih mest so razvidne iz razpisne dokumentacije.
Investicijska vrednost za Brdo 1 znaša cca 92,5 milijonov eurov.

5. Kdaj je predviden začetek gradnje preostalih stanovanj, katerih gradnja se še ni pričela, in kdaj njihov zaključek?

Gradnja je pričeta na vseh funkcionalnih enotah območja Zeleni gaj na Brdu (Brdo 1).

6. Koliko bo po zaključku celotnega projekta v soseski vseh stanovanjskih enot?

Po zaključku območja Zeleni gaj na Brdu (Brdo 1) bo skupno zgrajenih 641 stanovanj.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

v zvezi z vprašanji, ki smo jih prejeli dne 6.4.2016 vam podajamo naslednje odgovore:

1. Zanima me, ali so stanovanja v treh objektih, ki bi jih morala dokončati družba SGP Tehnik, dokončana? če so, kdaj jih nameravate dati na trg?

2. Jih boste tako kot ostala stanovanja v soseski prodajali? Kakšna bo njihova cena?

3. če so stanovanja dokončana, ali ste mogoče že naredili obračun, koliko je sklad po stečaju GPG stala gradnja tega prvega dela soseske Zeleni gaj in koliko višji je ta znesek od pogodbene vrednosti z GPG?

Stanovanja še niso dokončana. Zaključek gradnje in prodaja sta predvidena v letu 2016. Prodajna cena še ni oblikovana in bo razvidna iz javnega razpisa kot je že uveljavljena praksa Sklada.

4. Koliko dokončanih stanovanj ste prodali in koliko jih še čaka na kupce?

5. Koliko od teh neprodanih stanovanj je garsonjer, enosobnih, dvosobnih, trisobnih oziroma več sobnih?

Stanovanjski sklad RS je v letu 2014 dokončal izgradnjo 372 stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, ki so bila nerazdelno prodana institucionalnemu lastniku. Javni razpis za prodajo 342 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je bil objavljen 23.7.2014. Na dan 6.3.2016 je prodanih 333 stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj oziroma 97, 6 odstotkov vseh stanovanj v soseski. Prostih je še 9 stanovanj, od tega še 1 garsonjera, 5 enosobnih stanovanj in 3 dvosobna stanovanja s tremi kabineti, nov izbor kupcev pa bo potekal 7.4.2016.

6. Kako poteka gradnja vzorčne hiše? So se pojavile kakšne nepričakovane težave ali zapleti pri gradnji tega objekta? Kakšni?

7. Kdaj bo vzorčna hiša dokončana in ali nameravate stanovanja v njej prodati, oddati v najem? Kakšne bodo cene?

8. Ali ste s Strabagom sklenili kakšen aneks pri gradnji vzorčne hiše? če da, koliko je znašala vrednost posameznega aneksa ter kdaj in zakaj je bil sklenjen?

Glede na dodatna naročena dela za izboljšanje objekta (predinštalacije klima, elektro vtičnice za polnjene avtomobilov, talno ogrevanje in drugo) se je podaljšal rok dokončanja gradnje za 3 mesece na 18.6.2016. Za dodatno naročena dela je bil z izvajalcem Strabag sklenjen dodatek k pogodbi v višini 189.000,00 eur v mesecu marcu 2016. Vzorčna hiša bo pripravljena na prevzem v septembru 2016.

9. S katero družbo ste sklenili pogodbo za gradnjo štirih blokov v Zelenem gaju in koliko je vrednost te pogodbe? Kdaj je izvajalec začel z gradnjo in do kdaj je pogodbeni rok za dokončanje?

Pogodba za izgradnjo F2, Brdo v Ljubljani je bila podpisana z družbo SGP Pomgrad d.d. za vrednost 8.396.931,21 EUR brez DDV. Izvajalec je pričel z gradnjo 15.2.2016, rok dokončanja del pa je 15.10.2017.

10. Kako je z gradnjo v enoti F6? Ste izbrali izvajalca za gradnjo dveh blokov?

Pogodba za izgradnjo F6.1 je bila podpisana z družbo VG5 d.o.o. Gradnja blokov F6.1 se že izvaja.

11. Kaj je z načrti za gradnjo vrstnih hiš v enoti F6?

Pogodba za izgradnjo F6.2 je bila podpisana z družbo Kolektor koling d.o.o. s partnerjem TGH, d.o.o. Gradnja vrstnih hiš F6.2 se že izvaja.

Lep pozdrav,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

Posredujemo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja, ki smo jih prejeli dne 30.3.2016:

1. Zakaj se je Stanovanjski sklad RS odločil za prodajo zemljišča in stavbe?

Predmetne nepremičnine predstavljajo Stanovanjskemu skladu RS poslovno nepotrebno premoženje in se že od leta 2009 prodajajo na javnih dražbah, o čemer sta seznanjena tako Šahovsko društvo Jesenice kot Občina Jesenice, saj so bile vse prodaje javno objavljene.

2. Kdo je kupec in kolikšna je bila kupnina?

Izbrani kupec je fizična oseba, ki se je udeležila elektronske javne dražbe in nepremičnino kupila kot najugodnejši dražitelj, in sicer za kupnino 20.100,00 EUR, medtem ko je bila izklicna cena 18.000,00 EUR.

3. S prodajo bo prostore izgubilo Šahovsko društvo Jesenice, ali drugačen dogovor, ki bi omogočil društvu nadaljnjo uporabo, ni bil mogoč?

Predmetno društvo ni imelo pravnega naslova za uporabo predmetnih prostorov.

4. Ali drži podatek, da je bil sklad zgolj lastnik zemljišča, ne pa tudi stavbe, ki stoji na njem?

Na osnovi pogodbe s katero smo pridobili lastninsko pravico na zemljišču, smo nedvoumno pridobili v last tudi stavbo (pogodba eksplicitno navaja tudi stavbo).

5. Kako bo z vlaganji, ki so jih člani društva vrsto let namenjali v obnovo doma?

Niso nam izkazana nobena vlaganja v obnovo, stavba pa je dotrajana. Večkrat smo prejeli tudi opozorilo občinskega inšpektorja, da je potrebno počistiti okolico predmetne stavbe.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana novinarka gospa Saša Bojc,

skladno z zakonom o medijih vam podajamo naslednji odgovor na vprašanje, ki smo ga prejeli dne 16.3.2016:

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025, ki velja od 5. decembra lanskega leta, opredeljuje na stanovanjskem področju štiri glavne cilje, med katerimi je prvi cilj zagotoviti uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, ter ugotavlja, da je za zagotavljanje uravnotežene ponudbe primernih stanovanj treba v prvi vrsti aktivirati obstoječi, a nenaseljeni stanovanjski fond in na ta način vsaj delno povečati obseg uporabnega stanovanjskega fonda. Na območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika pa je nujno treba zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in finančne politike, ki bodo investitorje spodbudili h gradnji primernih stanovanj in tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg. Novi Nacionalni stanovanjski program v povezavi s tem ciljem določa, da naj se s spodbujanjem in podporo alternativnim oblikam zagotavljanja stanovanj, kot so npr. stanovanjske zadruge (kooperative), razširi nabor možnosti in izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika. Program projektov, ki jih opredeljuje novi nacionalni program pa v povezavi s tem napoveduje tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, ki sedaj s stanovanjsko in drugo zakonodajo v Sloveniji niso urejene, imajo pa z njimi v kar nekaj državah pozitivne izkušnje, saj omogočajo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ki hkrati ustrezajo željam njihovih uporabnikov (lokacija, oprema, prostornost, kvadratura) in dolgoročno stabilnost bivanja. Upoštevajoč navedeno bodo v prihodnje aktivnosti države, ob sodelovanju z deležniki kot je Stanovanjski sklad RS, namenjene tudi preučitvi dodatnih možnosti za izvajanje alternativnih oblik bivanja in možnosti ter primernost socialnih podjetij za izvajanje alternativnih oblik stanovanjskih bivanja. S tem bodo povečane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega problema posameznika. A bolj pomembno vlogo pri širjenju alternativnih oblik bivanja bodo morale prevzeti tudi različne neprofitne stanovanjske in nevladne organizacije. Tako bi na primer ponudniki stanovanjskih skupnosti za mlade lahko bile lokalne skupnosti ali njihovi skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije pa seveda tudi zadruge (kooperative), ipd.

O stanovanjskih zadrugah govorimo, ko se posamezniki združijo v to obliko z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske zadruge, morajo biti njeni člani. Stanovanjske zadruge so v večini najbolj razvitih industrijskih držav takoj za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice najemnih stanovanj po ugodnejši najemni ceni in delujejo na podlagi vlaganja sredstev po principu zadružništva. Zemljišče za gradnjo stanovanj pod ugodnejšimi pogoji (dolgoročni najem) pridobi zadruga običajno na podlagi dogovora z lokalno skupnostjo. Zadruga sama običajno izvaja naloge – od priprave projekta za gradnjo do upravljanja s stavbo, stanovalci pa so izbrani med člani zadruge (zadružniki) in imajo možnost soodločanja pri upravljanju s stavbo.

Spremembe, nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016-2018 naj bi omogočile, da bo tudi Stanovanjski sklad RS lahko razvijal in strokovno ter finančno podprl takšne alternativne oblike bivanja – projekte v obliki financiranja z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji (Stanovanjski zakon – SZ-1 poglavje XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo, členi 150.a do 153. c) ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti Zakon o zadrugah, katerega sprejem sega v leto 1992. Trenutno je soinvestitorstvo po SZ-1 omejeno le na sodelovanje z občinami (in njihovimi javnimi stanovanjskimi skladi), partnerstvo pa je opredeljeno kot sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj, a zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so lahko le subjekti, ki so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V ta register se lahko vpiše le pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom – SZ-1 iz leta 2003 in Pravilnikom o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (sprejetim še po Stanovanjskem zakonu iz leta 1993), ki nikoli ni bil prenovljen, čeprav bi moral biti sprejet nov pravilnik skladno z določbami 2. odstavka 151. člena SZ-1 in bi moral urejati podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

glede vaših vprašanj, ki smo jih prejeli 11.3.2016 vam podajamo naslednje odgovore:

1. Kakšni so vaši investicijski načrti glede gradnje novih stanovanj – koliko jih boste dali na trg v prihodnjih 2-3 letih (za prodajo in za oddajanje v najem posebej)

Stanovanjski sklad RS ima trenutno v gradnji na lokaciji Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani 269 stanovanj v sklopu projektov (F5.2, F3, F6.1, F6.2 in F2), ki jih skladno z veljavnimi akti poslovanja lahko nameni za prodajo ali oddajanje v najem, v prihodnje pa načrtuje na tej lokaciji še dodatnih 500 stanovanj na zemljiščih, kjer trenutno potekajo aktivnosti za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Stanovanjski sklad RS se bo v svojih projektnih načrtovanjih s poslovno politiko, ki jo za obdobje 2017-2021 že pripravlja, prilagodil vsebinam Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, ki je bila objavljena 4.12.2015. Tako že v kratkem načrtujemo prenovitev razpisa za sofinanciranje s poudarkom na soinvestitorstvu za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj na osnovi pobude 17 občin oziroma mestnih stanovanjskih skladov.

2. Koliko stanovanj imate zdaj na prodaj (oziroma za najem) in kje po Sloveniji?

V Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu je za nakup prostih je še 9 stanovanj. Prijave za nakup prostih stanovanj je možno oddati do 2.4.2016, izbor kupcev pa bo potekal 7.4.2016. Za nakup na lokaciji Borovnica je prostih še 36 stanovanj in na lokaciji Novo mesto 10 stanovanj, nov izbor kupcev bo potekal 17.03.2016. Za najem je trenutno prostih 34 stanovanj na 11-tih lokacijah in sicer po 1 stanovanje v Gornji Radgoni, Kozini, Brežicah, Cerknici, Vipavi in Kočevju, 2 stanovanji v Borovnici, 5 stanovanj v Lendavi, po 6 stanovanj v Mariboru in Kranju ter 9 stanovanj na Jesenicah.

3. Na zadnjem razpisu za prodajo 342 stanovanj Zeleni gaj na Brdu ste dobili 5 prijav in prodali 5 stanovanj. Kako to, da je odziv na razpis razmeroma slab?

Stanovanjski sklad RS je v letu 2014 dokončal izgradnjo 372 stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, ki so bila nerazdelno prodana institucionalnemu lastniku. Javni razpis za prodajo 342 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je bil objavljen 23.7.2014. Na dan 3.3.2016 je prodanih 333 stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj oziroma 97, 6 odstotkov vseh stanovanj v soseski. Prostih je še 9 stanovanj. Prijave za nakup prostih stanovanj je možno oddati med 11.3.2016 in 2.4.2016, izbor kupcev pa bo potekal 7.4.2016.

4. Kolikšna je bila dosežena povprečna cena za m2 pri prodaji teh stanovanj?

Stanovanjski sklad RS prodaja stanovanja po povprečni ceni 1935 EUR z vključenim DDV in pripadajočimi parkirnimi mesti iz faze F4 ter stanovanja po povprečni ceni 1840 EUR z vključenim DDV s pripadajočimi parkirnimi mesti iz faze F5.1. Cene so fiksne in nespremenljive. Cena stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je določena za vsako stanovanje posebej na podlagi investicijske vrednosti izgradnje večstanovanjskih objektov. Končna cena stanovanj upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah, ter hkrati tudi lego in velikost stanovanja. V končno ceno je všteto parkirišče oz. parkirišči v podzemni garaži. Cena parkirnega mesta je enotna in znaša 10.750 EUR na parkirno mesto, razen v primeru zaporednih parkirnih mest, kjer cena za eno zaporedno parkirno mesto znaša 6.050 EUR. V obe ceni je vključen DDV po stopnji 9,5 %.

5. Stanovanjski sklad ima že od leta 2012 objavljen razpis, da odkupujete prazna stanovanja (bodisi od slabih bank ali drugih prodajalcev). Koliko ponudb ste dobili, koliko ste jih odkupili?

Za nakup stanovanj je Sklad skupno prejel 158 ponudb za skupno 1.996 stanovanj. Na podlagi opredeljenih meril (pravni status nepremičnine, pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje, primernosti lokacije, primerne strukture in funkcionalnosti stanovanj, primerne gradbene in tehnične lastnosti stanovanj in stavb, cene in plačilnih pogojev) je za namene odkupa stanovanj Sklad za realizacijo vseh sklenjenih pogodb za nakup 159 stanovanj in 164 parkirnih mest na 19-tih lokacijah po celotni Sloveniji namenil 10.704.326 EUR sredstev.

6. Koliko je po vaši oceni trenutno v LJ in v Sloveniji praznih novih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS s podatkom ne razpolaga.

7. Kakšni so predlogi Stanovanjskega sklada, da bi nepremičninski trg postal bolj dinamičen?

Sklad si že od svoje ustanovitve dalje prizadeva s svojim delovanjem pomembneje vplivati na slovenski nepremičninski trg in vlaga vse svoje napore za realizacijo vseh dejavnosti, predvidenih po zakonih in zagotavljanje vseh pravic državljanom, s čimer bi jim bilo olajšano reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Stanje na nepremičninskem trgu ni v dobrem položaju, zato je potrebno oblikovati jasne smernice stanovanjske politike in nadzorovati politike glavnih akterjev na nepremičninskem trgu. Usmeritev stanovanjske politike narekuje Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (Ur.l.RS, št. 92/2015, objavljena dne 04.12.2015).

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Komu so namenjena stanovanja Stanovanjskega sklada RS? (če bi se dalo čim bolj konkretno: koliko dohodkov je že preveč, da bi se prijavili na razpis, se lahko prijavijo le družine, ali tudi pari, posamezniki)?

2. Kateri kupci imajo prednost pri nakupu teh stanovanj?

4. Kakšne so najemnine teh stanovanj, kako se izračuna najemnina?(morda kakšen primer: za povprečno dvosobno stanovanje, veliko 55 kvadratnih metrov, je neprofitna najemnina okvirno 180 evrov. To je 3,2 evra za kvadratni meter, kar je precej bolj ugodno od tržnih najemnin, ki v povprečju znašajo okrog devet evrov).

6. Kakšna so ta stanovanja?

7. Kako je s kasnejšim odkupom teh stanovanj?

9. Imate kakšne posebne razpise za mlade?

Ad 1, Ad2, Ad4, Ad 6, Ad 7, Ad9)
– Sporočamo vam, da so vsi aktualni razpisi Stanovanjskega sklada z vso dokumentacijo objavljeni na spletnih straneh Sklada www.ssrs.
– Trenutno sta objavljena dva razpisa za prodajo stanovanj in sicer je nekaj stanovanj na voljo še po razpisu za prodajo stnaovanj na Zelenem gaju Brdu v Ljubljani in pa razpisu za prodajo stanovanj v Novem mestu in Borovnici, kjer sklad omogoča tudi kreditiranje.
Pogoji za kupce so opredeljeni v vsakem od razpisov in jih ni mogoče strniti v en stavek. Prav tako so javno objavljene tudi proste kapacitete, ki so še na voljo za prodajo.
– Objavljen je tudi razpis za oddajo stanovanj v najem na več lokacijah po Sloveniji. Pogoji za prosilce so opredeljeni v razpisu. Prav tako so javno objavljene tudi proste kapacitete, ki so še na voljo za oddajo. Javno so objavljeni in dostopni sklepi o najemninah za konkretna stanovanja. Kasnejši odkup zaradi trenutno veljavnih omejitev v zakonodaji za javne subjekte še ni mogoč.
– Podatki o stanovanjih so v obeh primerih javno objavljeni in na voljo zainteresiranim osebam, ter se sprotno posodabljajo glede na izvedena odpiranja vlog.
– V vseh razpisih (za prodajo in oddajo stanovanj) so mladi kot kategorija še posebej opredeljeni in upoštevani. Posebnega razpisa za mlade Stanovanjski sklad RS nima objavljenega.

3. Koliko časa (mesecev, let) se ljudje prejavljajo na razpise, preden pridejo do neprofitnega stanovanja?

5. Kakšna je torej čakalna doba za neprofitna stanovanja po mestov v Ljubljani, Mariboru (kje se čaka najdlje, kje najmanj časa)?

6. Kakšna so ta stanovanja?

8. Koliko razpisov razpišete na leto? Koliko prijav za koliko mest dobite?

Ad 3 , Ad 5, Ad6, Ad8)
Stanovanjski sklad RS ne pripravlja in objavlja razpisov za neprofitna najemna stanovanja, temveč to izvajajo posamezni občinski stanovanjski skladi in občine. Prosimo, da se glede podatkov obrnete na njih. Stanovanjski sklad RS na izpraznjenih stanovanjih daje razpolagalno pravico občinam oziroma stanovansjkim skladom, kjer se nahajajo izpraznjena stanovanja, da le-ti na podlagi veljavne stanovanjske zakonodaje določijo novega najemnika, Najemnina za neprofitna najemna stanovanja je regulirana s Stanovanjskim zakonom in podzakonskimi predpisi.

Lep pozdrav,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v povezavi z vašimi vprašanji, ki se nanašajo na sosesko Zeleni gaj na Brdu vam podajamo naslednje odgovore.

Koliko stanovanj ste do sedaj že prodali? Koliko od tega je bilo enosobnih /dvosobnih /trisobnih /večsobnih? Kakšna je bila povprečna cena prodanega kvadratnega metra?

Po 18. krogu prodaje, je bilo na dan 4.2.2016 prodanih 330 stanovanj. Od tega je 10 petsobnih stanovanj, 29 štirisobnih stanovanj, 164 trisobnih stanovanj, 46 dvosobnih stanovanj, 60 enosobnih stanovanj in 21 garsonjer. Cena kvadratnega metra v fazi F4 znaša 1.935 €, v fazi F5.1 pa 1.840 €.

Koliko stanovanj je po zaključenem 18. izboru še na voljo za prodajo? Koliko je praznih stanovanj po velikostih (enosobna/dvosobna/trisobna/večsobna)?

Po zaključenem 18. izboru, je bilo na dan 4.2.2016 na voljo še 12 stanovanj. Od tega sta prosti še 2 garsonjeri, 6 enosobnih stanovanj in 4 petsobna stanovanja.

Koliko ogledov stanovanj ste opravili 10. 2.?

10.2.2016 smo imeli na ogledu 19 strank. Zaradi izrednega povpraševanja smo imeli organiziran dodaten termin za oglede, in sicer se je ogledov dodatno udeležilo še 9 strank.

Koliko stanovanj ste do sedaj prodali v Borovnici in Novem mestu (po velikosti – enosobna/dvosobna …)? Kolikšna je bila povprečna cena m2 prodanih stanovanj?

V dveh krogih prodaje smo prodali 33 stanovanj (17 v Borovnici in 16 stanovanj v Novem mestu). Prodana so bili 3 štirisobna stanovanja s kabinetom, 9 štirisobnih stanovanj, 9 trisobnih stanovanj, 5 dvosobnih stanovanj in 1 enosobno stanovanje.

Koliko je tam še prostih stanovanj (po velikosti – enosobna/dvosobna …)? Koliko ogledov povprečno opravite mesečno v Borovnici in Novem mestu?

Po 2. krogu prodaje, je bilo na dan 18.2.2016 na voljo še 46 stanovanj (36 v Borovnici in 10 v Novem mestu). Prostih je še 10 štirisobnih stanovanj s kabinetom, 26 štirisobnih stanovanj, 2 dvosobni stanovanji in 8 enosobnih stanovanj. Mesečno v povprečju opravimo v Borovnici 30 – 40 ogledov, v Novem mestu pa okrog 20.

Na spletni strani sem našla tudi nov termin za oddajo prijav za najem stanovanj od 5.2.2016 do 27.2.2016. V zvezi s tem me zanima koliko stanovanj, kakšne velikosti in kje so na razpolago za najem (med gradivi ne najdem aktualnega razpisa)? V kakšnem razponu so višine najemnin glede na lokacijo in velikost stanovanja? Koliko stanovanj je na razpolago za najem v Ljubljani?

Vsa razpisna aktualna razpisna dokumentacija za najem tržnih stanovanj in aktualen seznam prostih stanovanj se nahaja na sledeči povezavi: http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. Trenutno imamo na voljo 40 stanovanj na različnih lokacijah (Borovnica, Brežice, Gornja Radgona, Jesenice, Kranj, Lendava, Maribor in Vipava). Na razpolago so različne velikosti stanovanj od enosobnih pa do štirisobnih. Najemnine so v razponu od 142,98 € za enosobno stanovanje v Lendavi pa do 510,00 € za štirisobno stanovanje v Borovnici.
V Ljubljani imamo za tržni najem namenjenih 19 stanovanj, trenutno pa so vsa oddana.
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Zanima me, ali Stanovanjski sklad Republike Slovenije vodi evidenco o letnem številu deložacij in številu deložacij družin z mladoletnimi otroci? če podatkov na nacionalni ravni ne posedujete, vas prosim, da mi posredujete statistike deložacij iz stanovanj v lasti SSRS.

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki o številu deložacij v Sloveniji, saj ni pristojen za njihovo zbiranje. Prav tako ne vodi evidenco o deložirancih za Slovenijo. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve oziroma ministrstvo pristojno za družinske zadeve.

V neprofitnih stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS je stanje opravljenih deložacij v zadnjih letih naslednje:

leto Št. deložacij
2012 22
2013 23
2014 24
2015 21

Pri tržnih najemnikih sta bili v letu 2014 izvedeni 2 deložaciji, v letu 2015 pa 1.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS