Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Na blokih potekajo sanacijska dela, prosim vas za podatke, kaj vse boste obnovili.

Na skupnih delih stavb na lokaciji Jesenice je predvidena sanacija fasade, toplotna izolacija nadstreškov nad balkoni, popravilo kleparskih obrob in kritine nad vhodi in na strehi objektov, popravilo strelovodov, slikopleskarska dela in dodatna dela pri odvodu talne vode iz kleti na naslovu Ulica F. Prešerna 3, odvod natečenih talnih vod iz dvigalnih jaškov na vhodih 3a, 3c in 3e, ki jih ni bilo potrebno sanirati interventno v letu 2014 ter prilagoditev dvigalnih naprav na novo višino tlakov v jaških (nivo tlakov se bo spremenil pri sanaciji odvodnjavanja talnih vod) in sanacija nosilne konstrukcije v jaških (tri dvigala). Zalivanja jaškov dvigal v kleteh zaradi nesmotrno visokih stroškov izvedbe in tehnično prezahtevne izvedbe ne bomo preprečevali, temveč bomo z namestitvijo črpalnega sistema odpravili posledice zamakanj. Menjava jeklenic dvigal v sanaciji ni predvidena, sanirati je potrebno nosilno jekleno konstrukcijo dvigal v jaških v kleti, ki je bila močena, kar je bilo na treh vhodih že izvedeno leta 2014. Parket v posameznih stanovanjih se bo menjal na mestih, kjer je poškodovan.

2. Kako dolgo bodo trajala dela?

Dela bodo trajala predvidoma okoli 3 do 4 mesece.

3. Koliko bo sanacija stala ter kdo jo bo financiral?

Izbrane ponudbe za navedena dela za skupne dele in naprave so v višini 142.012 € brez DDV, za dvigalni jaške 16.220 € brez DDV ter za odpravo napak v stanovanjih 57.259,50 € brez DDV. Sanacijo bo financiral Stanovanjski sklad RS, ki bo zahteval regresno povrnitev o investitorja – izvajalca gradnje Gradis skupine G, d.d., ki je bil neodziven.

4. Kaj je vzrok za potrebo po obnovi komaj šest let starih blokov – drži, da so bila dela v osnovi izvedena zelo nekvalitetno?

Nekatere pomanjkljivosti je ugotovil upravnik, nekatere (predvsem v stanovanjih) so bile sporočene s strani najemnikov in lastnikov stanovanj ter nemudoma posredovane v reševanje. Stanovanjski sklad RS je bil na predmetni lokaciji le vmesni kupec in nadaljnji prodajalec, za neprodana stanovanja pa je najemodajalec. Zaradi neodzivanja Gradis skupine G, d.d. pri odpravi stvarnih napak je moral Sklad kot vmesni kupec in najemodajalec žal preko upravnika Stanovanjskega podjetja d.o.o. sam operativno in finančno pristopiti tudi k odpravi stvarnih napak iz naslova solidnosti gradnje na skupnih delih in napravah predmetnih objektov, da lahko zagotavlja bivanjsko ustrezne pogoje v objektih.

Za stvarne napake na skupnih prostorih smo pridobili izvedeniško mnenje, v katerem izvedenec potrjuje, da bi investitor Gradis skupina G, d.d. kot izkušen izvajalec del moral dela pri dvigalnih jaških izvesti po pravilih stroke in preprečiti vdor vode v jaške. Glede na to, da investitor Gradis skupina G, d.d. ne priznava zamakanja kot stvarne napake v solidnost gradnje, je k odpravi pristopil Sklad skupaj z upravnikom objekta.

Sicer je izvajalec del od začetka prijav reklamacij večkrat pristopil k sanaciji zamakanja v kleti, vendar so bile te sanacije popolnoma neustrezne, saj se je zamakanje ob večjem deževju vedno ponovilo. V letu 2014 je tako upravnik na podlagi odločitve SSRS, da ponovno uveljavlja napake proti Gradisu skupini G, d.d. iz naslova solidne izvedbe gradnje in predhodnega ogleda sodnega izvedenca, izvedel sanacijo odvoda talne vode iz dvigalnih jaškov in s tlakov v kleti na mestih kjer je zastajala natečena voda s črpalkami na vhodih C. F. Prešerna 3, 3B, 3D. S posegom, ki je bil izveden, vdora talne vode ni uspelo preprečiti, vendar pa se je preprečilo to, da se stalen dotok vode v dvigalne jaške prečrpava v meteorno kanalizacijo in s tem je bilo omogočeno normalno delovanje dvigal. Ob sami izvedbi del (na mestih vgrajevanja lovilnih rešetk površinske vode pred dvigalnimi vrati ob dilataciji) je bilo ob tem ugotovljeno, da ni izvedena horizontalna izolacija, ki pa je projektirana, pri čemer pri projektiranju SSRS ni sodeloval in zato ni odgovoren. O predmetnih ugotovitvah je SSRS seznanil Gradis skupino G, d.d., ki se na to ni odzvala, s tem pa je potrdila svoje dosedanje neodzivanje in stanje v gradbeništvu v Sloveniji. SSRS si še vedno prizadeva, da bi se Gradis skupina G, d.d., pričela odzivati pri sanaciji istovrstnih težav v ostalih objektih.

5. Kako komentirate mnenje nekaterih lastnikov stanovanj, da se je vrednost njihovih stanovanj zaradi omenjenih težav ter obenem naselitve najemnikov iz naslova neprofitnega najema močno zmanjšala?

Napake, ki so se pojavile na objektih, so v postopku sanacije in bodo odpravljene. Iz tega razloge se vrednost stanovanj ni zmanjšala. Mnenja posameznih etažnih lastnikov stanovanj – fizičnih oseb ne moremo komentirati, naj pa dodamo, da je Stanovanjski sklad RS stanovanja na lokaciji Jesenice prodajal po javnem razpisu. Ker vsa stanovanja niso bila prodana v predvidenem času je skladno s svojimi akti poslovanja razpolagal z nepremičninami in prisluhnil interesom lokalne skupnosti ter del stanovanj namenil za potrebe oddaje v neprofitni namen, del pa oddaja po stroškovno tržni najemnini. Prav tako ostali uporabniki stanovanj ne morejo vplivati na vrednost stanovanj, ki jih imajo v lasti kupci.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam skladno z Zakonom o medijih podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Katera dela boste opravili na vseh treh blokih?

Ali boste z ukrepi: sanirali dvigala (menjava jeklenic, preprečitev zalivanja jaška z vodo), preprečili zamakanje v objektu oziroma zalivanje objekta z vodo (klet), menjal parket v stanovanjih, ureditev nadstreška in preprečitev zamakanja?

Na skupnih delih stavb na lokaciji Jesenice je predvidena sanacija fasade, toplotna izolacija nadstreškov nad balkoni, popravilo kleparskih obrob in kritine nad vhodi in na strehi objektov, popravilo strelovodov, slikopleskarska dela in dodatna dela pri odvodu talne vode iz kleti na naslovu štev. Ulica F. Prešerna 3, odvod natečenih talnih vod iz dvigalnih jaškov na vhodih 3a, 3c in 3e, ki jih ni bilo potrebno sanirati interventno v letu 2014 ter prilagoditev dvigalnih naprav na novo višino tlakov v jaških (nivo tlakov se bo spremenil pri sanaciji odvodnjavanja talnih vod) in sanacija nosilne konstrukcije v jaških (tri dvigala). Zalivanja jaškov dvigal v kleteh zaradi nesmotrno visokih stroškov izvedbe in tehnično prezahtevne izvedbe ne bomo preprečevali, temveč bomo z namestitvijo črpalnega sistema odpravili posledice zamakanj. Menjava jeklenic dvigal v sanaciji ni predvidena, sanirati je potrebno nosilno jekleno konstrukcijo dvigal v jaških v kleti, ki je bila močena, kar je bilo na treh vhodih že izvedeno leta 2014. Parket v posameznih stanovanjih se bo menjal na mestih, kjer je poškodovan.

2. Zakaj morate dela sploh opraviti oziroma katere pomanjkljivosti ste zaradi opozoril stanovalcev odkrili na objektih?

Kako ocenjujete opravljeno delo izvajalca gradnje?

Poudarjamo, da SSRS v primeru prodaje stanovanj na Jesenicah ni bil investitor izgradnje stanovanj, temveč je nastopal kot vmesni kupec. Glede na navedeno je vloga SSRS v odnosu do končnega kupca pri odpravi vseh napak v stanovanjih otežena in odvisna od odzivnosti investitorja in izvajalca del na objektu, saj je odprava reklamacij njihova tako pogodbena kot tudi zakonska obveznost. V vsakem posameznem primeru prejema reklamacije je bil investitor – izvajalec Gradis skupina G, d.d. s strani SSRS, ki je prejemnik zahtevkov končnih kupcev oziroma najemnikov nemudoma in z vso skrbnostjo obveščen o posamezni skriti napaki oziroma mu je bila prejeta reklamacija, vključno z morebitnimi prilogami (slikovno gradivo, poročila izvedencev, ipd.) nemudoma preusmerjena. Nekatere pomanjkljivosti je ugotovil upravnik, nekatere (predvsem v stanovanjih) so bile sporočene s strani najemnikov in lastnikov stanovanj. V primeru, da na preusmerjeno reklamacijo ni pravočasnega odziva, SSRS investitorja – izvajalca del ponovno pozove k odpravi skrite napake. Kljub temu, da sta upravnik in SSRS izvajalcu del Gradis skupina G, d.d. večkrat posredovala informacije o stanju na objektih, pa se le ti niso več odzivali. Upoštevajoč potekajoče postopke odprave stvarnih napak izvedbo gradnje s strani Gradisa skupine G d.d. na tej lokaciji ne ocenjujemo kot kvalitetno.

3. Katere postopke v zvezi s tem proti gradbincu vodite na sodišču, kateri so bili že zaključeni in kako ter kateri postopki še tečejo?

Kako so v zaključenih primerih odločila sodišča?

Stanovanjski sklad RS proti investitorju prodajalcu vodi regresni zahtevek iz naslova popravila dvigal na Prešernovi na Jesenicah. Pravdni postopek je v teku, postavljen je izvedenec gradbene stroke, pričakujemo izvedensko mnenje.

4. Koliko vas bodo stala dodatna dela?

Izbrane ponudbe za navedena dela za skupne dele in naprave so v višini 142.012 € brez DDV, za dvigalni jaške 16.220 € brez DDV ter za odpravo napak v stanovanjih 57.259,50 € brez DDV.

5. Kako to, da niso bile napake odkrite že pri prevzemu objekta in šele po nekaj letih? Kako v zvezi s tem ukrepate proti upravniku?

Nekatere pomanjkljivosti je ugotovil upravnik, nekatere (predvsem v stanovanjih) so bile sporočene s strani najemnikov in lastnikov stanovanj ter nemudoma posredovane v reševanje. SSRS je bil na predmetni lokaciji le vmesni kupec in nadaljnji prodajalec, za neprodana stanovanja pa je najemodajalec. Zaradi ne odzivanja Gradis skupine G, d.d. pri odpravi stvarnih napak je moral SSRS kot vmesni kupec in najemodajalec žal preko upravnika Stanovanjskega podjetja d.o.o. sam operativno in finančno pristopiti tudi k odpravi stvarnih napak iz naslova solidnosti gradnje na skupnih delih in napravah predmetnih objektov, da lahko zagotavlja bivanjsko ustrezne pogoje v objektih.

Za stvarne napake na skupnih prostorih smo pridobili izvedeniško mnenje, v katerem izvedenec potrjuje, da bi investitor Gradis skupina G, d.d. kot izkušen izvajalec del moral dela pri dvigalnih jaških izvesti po pravilih stroke in preprečiti vdor vode v jaške. Glede na to, da investitor Gradis skupina G, d.d. ne priznava zamakanje kot stvarne napake v solidnost gradbe, je k odpravi pristopil SSRS skupaj z upravnikom objekta.

Sicer je izvajalec del od začetka prijav reklamacij večkrat pristopil k sanaciji zamakanja v kleti, vendar so bile te sanacije popolnoma neustrezne, saj se je zamakanje ob večjem deževju vedno ponovilo. V letu 2014 je tako upravnik na podlagi odločitve SSRS-a, da ponovno uveljavlja napake proti Gradisu skupini G, d.d. iz naslova solidne izvedbe gradnje in predhodnega ogleda sodnega izvedenca, izvedel sanacijo odvoda talne vode iz dvigalnih jaškov s črpalkami na vhodih C. F. Prešerna 3, 3B, 3D. S posegom, ki je bil izveden, vdora talne vode ni uspelo preprečiti, vendar pa se je preprečilo to, da se stalen dotok vode v dvigalne jaške prečrpava v kanalizacijo in s tem je bilo omogočeno normalno delovanje dvigal. Ob sami izvedbi del (na mestih vgrajevanja lovilnih rešetk površinske vode pred dvigalnimi vrati ob dilataciji) je bilo ob tem ugotovljeno, da ni izvedena horizontalna izolacija, ki pa je projektirana, pri čemer pri projektiranju SSRS ni sodeloval in zato ni odgovoren. O predmetnih ugotovitvah je SSRS seznanil Gradis skupino G, d.d., ki se na to ni odzvala, s tem pa je potrdila svoje dosedanje ne odzivanje in stanje v gradbeništvu v Sloveniji. SSRS si še vedno prizadeva, da bi se Gradis skupina G, d.d., pričela odzivati pri sanaciji istovrstnih težav v ostalih objektih.

7. Glede Jesenice me zanima še ali boste vztrajali pri projektu gradnje novih stanovanja območju TVD Partizan?

Katere aktivnosti izvajate in katere imate v načrtu?
Kdaj boste predvidoma začeli graditi?

Trenutno je projekt Partizan Jesenice v mirovanju, saj občinski svet Občine Jesenice še ni sprejel OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za navedeno območje.
V primeru sprejetja oziroma po sprejetju OPPN s strani občine pa bo SSRS preučil nadaljevanje projekta.

8. Poleg tega pošiljam še nekaj vprašanj glede stanovanj, ki ste jih pred leti zgradili v Borovnici. Tudi tamkajšnji prebivalci se pritožujejo zaradi slabe kakovosti gradnje, pred časom pa so v pogovoru izpostavili problem zamakanja, pojavljanja plesni. V zvezi s tem me zanima:

Kateri so glavni očitki stanovalcev?
Kako pristopate k reševanju problema zamakanja in kako ste uspešni pri odpravljanju plesni?
Katere sanacijske ukrepe ste že izvedli in akter še nameravate ter koliko stanejo?

Na lokaciji Borovnica so bili pred iztekom bančne garancije opravljeni kontrolni pregledi praznih in zasedenih stanovanj. Trenutno poteka v stanovanjih odprava napak pred iztekom garancije, večino evidentiranih napak je izvajalec že odpravil. Ugotovljeno je bilo, da v določenih zasedenih stanovanjih prihaja do pojavov plesni zaradi vlage v stanovanjih, vendar pa je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovljeno, da naj bi bila plesen v večini primerov posledica nepravilne uporabe stanovanja (nepravilno prezračevanje, sušenje perila v stanovanju, št. uporabnikov in hišnih ljubljenčkov…). Stanovanjski sklad RS je ob predaji stanovanja najemnikom izročil navodila za vzdrževanje in obratovanje, kjer je natančno naveden postopek zračenja ter ostale postopke za pravilno uporabo stanovanja. Prav tako so bili ob pojavu plesni o pravilnem rokovanju opozorjeni s strani upravnika.

V stanovanjih, kjer se je vlaga pojavila zaradi toplotnih mostov je predvidena sanacija s strani izvajalca del.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam skladno z Zakonom o medijih pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kako se giblje število neprofitnih stanovanj in stanovanj za najbolj socialno ogroženo populacijo v zadnjih letih? Ali število stanovanj narašča ali pada? Enako vprašanje za prosilce in čakalne vrste.

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki o številu deložacij v Sloveniji, saj ni pristojen za njihovo zbiranje. Prav tako ne vodi evidenco o deložirancih za Slovenijo. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve oziroma ministrstvo pristojno za družinske zadeve.

2. Ali v okviru SSRS obstajajo stanovanja oziroma bivalne enote, ki so v brezplačni uporabi, za tiste, popolnoma brez dohodkov?

S takimi stanovanji oziroma bivalnimi enotami ne razpolagamo.

3. Kako se SSRS prilagaja krizni situaciji in povečani potrebi ljudi, ki si ne morejo priskrbeti lastne strehe nad glavo?

Ker so za reševanje stanovanjskih problemov zakonsko zavezane občine, jim Stanovanjski sklad RS pomaga na način, da za vsako primerno izpraznjeno stanovanje da razpolagalno pravico občini, kjer se tako stanovanje nahaja.

4. Kako se giblje število deložacij po letih iz stanovanj, katerih lastnik je SSRS?

V neprofitnih stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS je stanje opravljenih deložacij v zadnjih letih naslednje:

leto Št. deložacij
2012 22
2013 22
2014 24

5. Kdaj dejansko pride do deložacije in kaj bi svetovali ljudem, da do tega ne bi prihajalo?

Stanovanjski sklad RS (SSRS) v primeru neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja ravna skladno z veljavno zakonodajo s stanovanjskega področja.

Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka in sicer postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb) in postopek na odpoved najemne pogodbe. Na podlagi 103. člena SZ-1 (krivdni odpovedni razlogi – odpoved najemne pogodbe) se preko pooblaščenega upravnika najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori. če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, SSRS temeljito prouči vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

Kadar sodišče pozove SSRS k postopku mediacije se SSRS nanjo odzove. Sprejeto imamo odločitev, da v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, zamudne obresti, sodni stroški), da SSRS odstopi od tožbe na odpoved najemne pogodbe. če najemnik ne spoštuje dogovora iz mediacije, se sodni postopek na odpoved najemne pogodbe nadaljuje.

Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (ponavadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga še zadnjič pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. če najemnik ne poravna dolga in v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo.

V primeru, da se najemnik na SSRS obrne z vlogo za odlog deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje. SSRS v večini primerov sodeluje s Centri za socialno delo in jih seznanja s postopki, ki se vodijo zoper najemnikov – dolžnikov.

Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. SSRS pri teh postopkih vse najemnike obravnava enakopravno, ob tem pa upošteva vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Skladno z veljavno zakonodajo prosilcu iz Dnevnika v roku posredujemo naslednje odgovore, ki jih bomo objavili tudi na svoji spletni strani in brez osebnih podatkov oziroma anonimizirane.

Koliko vrstnih hiš na Petelinjskem hribu v Pivki je bilo prodanih in koliko jih je bilo oddanih v najem?
Stanovanjski sklad RS je od investitorja kupil 24 hiš od katerih nobena ni bila prodana, ter so vse predmet najema.

Koliko hiš je še praznih?
Trenutno so oddane v najem vse hiše. Podatek o vsakokratnih razpoložljivih prostih kapacitetah je razviden iz naslovu http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/

Koliko znaša mesečna najemnina za vrstno hišo?
Podatek je razviden na spletni povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/

Koliko najemnikov ima pravico do subvencionirane najemnine (pri čemer razliko do polne cene poravna Občina Pivka)?
Trenutno sta do subvencionirane najemnine za tržni najem upravičena 2 najemnika.

Kakšne pogoje mora izpolnjevati najemnik za vselitev?
Pogoji so razvidni na spletnem naslovu http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/

Ali mora vplačati predujem oziroma varščino, in v kolikšni višini?
Pogoji so razvidni na spletnem naslovu http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/

Še posebej me zanima, ali so vse te pogoje izpolnjevati tisti najemniki, ki so danes v osebnem stečaju npr. ?
Vsakdo s katerim je podpisana najemna pogodba mora o podpisu pogodbe izpolnjevati pogoje javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Koliko najemnikov v Pivki je danes v osebnem stečaju?
Stanovanjski sklad RS ne vodi posebne evidence osebnih stečajev najemnikov.

Koliko najemnikov danes (redno) ne plačuje najemnine? Kako najemnino izterjate? Ali ste v teh primerih sprožili postopek deložacije in zakaj ne?
Ali se v primeru, da je nekdo problematičen za okolico odločite za deložacijo, še zlasti, če ta ista oseba ne plačuje najemnine? Kako boste ravnali v tem konkretnem primeru?
Stanovanjski sklad RS proti neplačnikom najemnine ukrepa skladno z javnim razpisom in veljavno zakonodajo, pri čemer lahko te privedejo tudi do izselitev najemnika. Doslej na tej lokaciji nismo opravili prisilnih izselitev.

Predvsem me zanima za primer .
Stanovanjski sklad RS konkretnih primerov zaradi varstva osebnih podatkov javno ne pojasnjuje in ne komentira.

Ali ste komurkoli od najemnikov zaradi neplačevanja odklopili plin, elektriko, vodo itd. Torej, kaj konkretno ste izkopili? Kaj lahko izklopite in kaj ne? Koliko tovrstnih primerov imate?
Najemnik mora poleg najemnine plačevati tudi obratovalne stroške, ki jih povzroča z uporabo stanovanja in jih opredeljuje javni razpis oziroma njegovi splošni pogoji najema. Najemnik je dolžan z dobavitelji posameznih storitev na zahtevo skleniti pogodbo ali dodatek k pogodbi za opravljanje oziroma dobavo komunalnih, energetskih in komunikacijskih storitev v roku, določenem v zahtevi. Odločitev o morebitnih izklopih je na strani dobaviteljev.

Kako je mogoče, da so se v vrstnih hišah – ki naj bi bile vsaj glede na višino najemnine (približno 450 evrov + gospodinjski stroški) namenjene za premožnejše prebivalce – znašli ljudje na robu revščine?
Stanovanjski sklad RS je hiše v Pivki pridobil za namene prodaje skladno z vsakokratnim razpisom, ter jih zaradi nezasedenosti pričel v letu 2010 oddajati v tržni najem, ki ni neprofitni najem. Hiše niso bile pridobljene za kot je z vaše strani navedeno »premožnejše prebivalce«, na voljo pa so vsem prosilcem, ki izpolnjujejo razpisen pogoje in ne »ljudem, ki so se znašli na robu revščine«.

Zaradi tega so nejevoljni tudi drugi stanovalci, saj so prepričani, da niso v enakopravnem položaju, ko morajo mesečno za svoje bivanje v vrstni hiši odšteti skorajda 700 evrov, medtem ko drugi ne plačujejo ničesar?
Podatek o višini najemnine posamezne hiše je na voljo na spletnem naslovu http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ in se giblje od 417,11 do 500,00 eurov. Najemnino so dolžni plačevati vsi najemniki v primeru neplačila pa Stanovanjski sklad RS zoper njih sproži ustrezne pravne/sodne postopke.

Zakaj ne znižate prodajne cene za vrstne hiše, saj bi jih ljudje v tem primeru najbrž kupili, sedaj pa v teh hišah bivajo ‘problematični’ ljudje za katere so tudi na centru za socialno delo ugotovili, da bi lahko glede na svoj finančni status bivali v manjših socialnih stanovanjih?
Stanovanjske hiše v Pivki trenutno niso predmet prodaje. Prijava na javni razpis za oddajo v najem je pogojena s privolitvijo v vse pogoje in omejitve razpisa in je prostovoljna, prosilci pa niso omejeni z velikostjo, kot v primeru neprofitnih najemnih stanovanj.

V primeru, da ugotovite, da bo najemnina v okviru postopka osebnega stečaja lahko poplačana iz stečajne mase, ali ustavite deložacijo? Za koliko časa jo ustavite – glede na to, da nekdo, ki je v osebnem stečaju tudi v prihodnje ne bo plačeval najemnine?
Stanovanjski sklad RS v primeru osebnega stečaja uveljavlja proti neplačnikom vse dopustne zahtevke, pri čemer pa mora izselitev zaradi omejitvenih določb stanovanjske zakonodaje še vedno uveljavljati sodno.

Koliko časa traja postopek deložacije? Prosim, če opište sam postopek?
Postopek prisilne izselitve opravljamo skladno z veljavno zakonodajo. Glede pojasnil o samem poteku postopka in rokih prosimo, da se obrnete na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve in ministrstvo pristojno za pravosodje.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Zakaj ste se odločili za elektronsko javno dražbo? Kakšne so po vašem mnenju prednosti te oblike prodaje?

Stanovanjski sklad RS se poslužuje javnih dražb že dolga leta, saj je to eden izmed načinov prodaje, ki nam jih omogoča zakonodaja razpolaganja s stvarnim premoženjem. Elektronsko javno dražbo smo prvič izvedli konec preteklega leta. Za javne dražbe se odločamo največkrat v primerih odtujevanja poslovno nepotrebnih nepremičnin pa tudi v primeru prodaje novih poslovnih prostorov, saj zakonodaja določa, da naj se postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem praviloma izvede z javno dražbo pri čemer je cilj prodaje čim višja kupnina. Poleg tega se nam zdi javna dražba transparenten način prodaje, ki omogoča sodelovanje najširšemu krogu ljudi.

2. Prek katerega ponudnika jo boste izvedli?

Ponudnik storitev e-javne dražbe je PRAETOR d.o.o., varno in gospodarno poslovanje in svetovanje. Navedeno je razvidno tudi iz besedila e-javne dražbe, ki smo vam jo posredovali na vaše zaprosilo na vaš e-naslov.

3. Kakšen je postopek za izvedbo javne dražbe? Na katere težave ste morda naleteli?

Konkretni postopek je opredeljen v vsebini javne dražbe, ki smo vam jo posredovali. Okvirni potrebni postopki pa so določeni že z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri izvedbi doslej nismo naleteli na težave.

4. Prosil bi vas še za kake podrobnosti o samih stanovanjih….velikosti, izklicnih cenah? Kdaj so bila zgrajena?

V naši e-pošti z dne 13. 5. 2015 v kateri smo vas vprašali o ceni storitve oglaševanja, smo vam posredovali tudi besedilo elektronske javne dražbe, ki se bo izvedla dne 3. 6. 2015. Na konkretni dražbi se bodo prodajali izključno trije poslovni prostori, vsi podatki so razvidni iz same vsebine (besedilo bo dne 15. 5. 2015 objavljeno tudi v Uradnem listu RS, že sedaj pa so vsi podatki razvidni na našem spletnem naslovu: https://ssrs.si/elektronska-javna-drazba-za-poslovne-prostore-zeleni-gaj-na-brdu-v-ljubljani ).

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1.) Koliko izvrsb zaradi neplacil ste vlozili proti najmenikov vasih stanovanj v zadnjih petih letih in koliko ze letos. Koliko po posameznih krajih oziroma obcinah.

Na področju neprofitnih najemnih stanovanj postopke vodijo upravniki, ki v imenu Stanovanjskega sklada RS pobirajo in izterjujejo najemnino. Javni razpis za tržna stanovanja je bil objavljen v začetku leta 2011. Prve izvršbe smo vložili v letu 2012, tako da smo v letu od 2012 do danes vložili 83 izvršb. Stanovanjski sklad RS ne vodi evidenco izvršb po krajih in občinah, zato s tem podatkom ne razpolagamo.

2.) Koliko ?postopkov za odpoved najemne pogodbe ste sprozili in koliko koncali z dejansko sodbo oziroma sporazumno odpovedjo v zadnjih petih letih in koliko ze letos? Koliko od teh je po posameznih krajih oziroma obcinah.

Stanovanjski sklad RS ne vodi evidenco na način kot ste ga opredelili, zato s tako obdelanimi podatki ne razpolagamo, lahko pa vam sporočimo, da je bilo od leta 1994 do sedaj na področju oddaje neprofitnih najemnih stanovanj vloženih 584 tožb. Od tega je bilo 286 realiziranih, in sicer 174 z deložacijami, v ostalih 112 primerih pa so najemniki stanovanja predali sami. Deložacij je bilo od leta 2010 dalje 97. Letos je bilo opravljanih 7 deložacij, in sicer tri v Mariboru, ter po ena v Kočevju, Ljubljani in Ribnici in Jesenicah.
Tožbe na odpoved najemne tržne pogodbe in izpraznitev stanovanja: v letu 2012 – 9, v letu 2013 – 5 in v letu 2014 – 2. V letu 2015 še ni bilo vloženih tožb na odpoved in izpraznitev. Pri tržnem najemu sta bili do sedaj izvedeni dve deložaciji v letu 2014 in sicer ena na Jesenicah in ena v Mariboru, v vseh ostalih primerih pa so bile predaje stanovanj prostovoljne.

3.) Koliko lastnikov je po sodbah prostovoljno predalo stanovanja v zadnjih petih letih in koliko ze letos? Koliko od teh je po posameznih krajih oziroma obcinah?

Iz vprašanja ni jasno razvidno na kakšne sodne primere in sodbe naj bi se nanašalo, vendar pa ob najemu najemniki ne postanejo lastniki.

4.) Kdo je bil v primeru izvrsb in kdo v primerov postopkov za odpoved najemne pogodbe pravni zastopnik sklada in koliko mu je sklad za te postopke po letih ze placal in koliko letos?

Stanovanjski sklad RS sodeluje v predmetnih postopkih z različnimi subjekti po celotni Sloveniji in nima ene same pooblaščene družbe za izvajanje teh postopkov na neprofitnem in tržnem najemu, prav tako ne vodi evidence plačil po vrsti del, ki jih ti subjekti opravljajo za Sklad. Na področju tržnega najema in postopkov vezanih na subsidiarnost pri tržnem najemu (ki ga izvajamo šele nekaj let) in neprofitnih najemih pa sodelujemo zadnjih letih z Odvetnikom Bojanom Župevcem iz Ljubljane (ki ne zastopa Sklada izključno v teh zadevah), na področju postopkov odpovedi neprofitnega najema pa sicer sodelujemo z različnimi subjekti (upravniki objektov in stanovanj in odvetniki) po celotni Sloveniji v odvisnosti od posameznih lokacij. Ob tem naj dodamo, da ne vodimo evidence plačil tem subjektom po vrsti opravila, kot npr. odpoved najemne pogodbe, itd.

5.) Koliko je SSRS placal sodnim izvrsiteljem po letih v zadnjih petih letih in koliko letos?

Stroški sodnih izvršiteljev po letih so naslednji:
2010 6.100,85 €
2011 5.718,41 €
2012 6.392,32 €
2013 3.095,76 €
2014 6.189,49 €
2015 3.849,20 € (plačila do 31.3.2015)
Stroški izvršiteljev se nanašajo tudi na izterjavo dolga, in ne samo na izterjavo najemnin.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki o številu deložacij v Sloveniji, saj ni pristojen za njihovo zbiranje. Prav tako ne vodi evidenco o deložirancih za Slovenijo. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve.

Stanovanjski sklad RS (SSRS) v primeru neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja ravna skladno z veljavno zakonodajo s stanovanjskega področja.

Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka in sicer postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb) in postopek na odpoved najemne pogodbe. Na podlagi 103. člena SZ-1 (krivdni odpovedni razlogi – odpoved najemne pogodbe) se preko pooblaščenega upravnika najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori. če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, SSRS temeljito prouči vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

Kadar sodišče pozove SSRS k postopku mediacije se SSRS nanjo odzove. Sprejeto imamo odločitev, da v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, zamudne obresti, sodni stroški), da SSRS odstopi od tožbe na odpoved najemne pogodbe. če najemnik ne spoštuje dogovora iz mediacije, se sodni postopek na odpoved najemne pogodbe nadaljuje.

Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (ponavadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga še zadnjič pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. če najemnik ne poravna dolga in v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo.

V primeru, da se najemnik na SSRS obrne z vlogo za odlog deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje. SSRS v večini primerov sodeluje s Centri za socialno delo in jih seznanja s postopki, ki se vodijo zoper najemnikov – dolžnikov.

Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. SSRS pri teh postopkih vse najemnike obravnava enakopravno, ob tem pa upošteva vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.

V neprofitnih stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS je stanje opravljenih deložacij v zadnjih letih naslednje:

Leto: 2012 Št. deložacij: 22

Leto: 2013 Št. deložacij: 22

Leto: 2014 Št. deložacij: 24

Lep pozdrav,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Zanima me, kaj se dogaja na delu soseske Zeleni gaj, ki še ni dokončana? Ali dela potekajo normalno, glede na to, da naj ne bi bilo videti, da se kar koli izvaja na soseski? Kdaj bo ta del soseske dokončan?

Izvedba del v funkcionalni enoti F3 (vzorčna hiša, 52 stanovanj) je v fazi gradbenih del: izvedba konstrukcije in zasipov kletnega dela objekta, izvedba del v funkcionalni enoti F5.2 (85 stanovanj) je v fazi zaključnih gradbeno obrtniških in inštalacijskih del. Predvidena pridobitev uporabnih dovoljenj za funkcionalni enoti F3 in F5.2 je november 2015.

Koliko stanovanj je še neprodanih v že dokončanih delih?
Kolikim kupcem ste predali stanovanja?
V soseski Zeleni gaj na Brdu je trenutno prostih 97 stanovanj. Od prvega izbora, ki je bil v mesecu oktobru 2014 dalje do februarskega izbora pa je trenutno prodanih 275 stanovanj, od tega je 228 stanovanj že predanih kupcem.

Kako komentirate dejstvo, da so se stanovanja v Zelenem gaju že pojavila na spletnih straneh za posredovanje stanovanj v najem?
Lastniki stanovanj skladno z določili javnega razpisa in sklenjenih prodajnih pogodb z nepremičninami prosto razpolagajo.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja na katera smo odgovarjali že v letu 2011 in 2012.

Supervizor razkriva, da je SSRS med leti 2005 in 2007 notarju Andreju Škrku nakazal 20.524.538,29 evrov, od tega glavnino, več kot 15 milijonov januarja 2007.

Prosim za natančno pojasnilo, za kakšno nakazilo gre?
Za katere storitve je SSRS notarju nakazal 20 milijonov evrov?

Notar Andrej Škrk ni bil končni prejemnik vseh nakazil iz zneska, ki ga navajate, kot je razvidno iz spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij.
V pretežni meri oz. 19.823.280,06 EUR se nakazila nanašajo na finančne transakcije, povezane za plačevanje preko skrbniških in fiduciarnih računov. Aplikacija izkazuje zgolj enostranska finančna nakazila, kar pa v konkretnem izpostavljenem primeru predstavlja zelo izkrivljeno sliko.

SSRS je na podlagi javnega poziva zbiral tudi ponudbe za nakup stavbnih zemljišč. Tako je 24.1.2006, skladno s sprejeto ponudbo in podpisano prodajno pogodbo, SSRS na TRR notarja Škrka nakazal 476.862.052,00 SIT (1,99 mio EUR) za nakup stavbnih zemljišč na lokaciji v Ivančni Gorici. 7.8.2006, je SSRS, skladno s sprejeto ponudbo in podpisano prodajno pogodbo, na TRR notarja Škrka izvršil nakazilo 664.450.966,08 SIT (2,77 mio EUR) za nakup stavbnih zemljišč na lokaciji Lukovica.

Za nakup stavbnih zemljišč na lokaciji v Kranju je SSRS najprej izvršil 30.7.2007 nakazilo na TRR notarja Škrka v višini 6.602.479,20 EUR. Ker je bilo potrebno sredstva prenakazati na fiduciarni račun, je notar Škrk 31.7.2007 izvršil vračilo sredstev na TRR SSRS, SSRS pa je 31.7.2007 nakazal sredstva v navedeni višini na fiduciarni račun.
Sklad je 31.7.2007 izvršil tudi nakazilo na TRR notarja Škrka v višini 1.843.297,20 EUR za nakup stavbnih zemljišč na lokaciji Hrpelje-Kozina. Neto nakazila v mesecu juliju 2007 so tako znašala za nakup stavbnih zemljišč 8,4 mio EUR in ne 15 mio EUR.

Ker je v teh primerih šlo za vzajemno izpolnitev obveznosti tako prodajalca (dostava listin in izpolnitev pogojev) kot kupca (nakazilo kupnine) je bil izbran način izpeljave transakcije preko notarja.

V obdobju od 1.1.2003 do januarja 2011 je notar Andrej Škrk za opravljene notarske storitve prejel nakazila v višini 701.258,23 EUR.
Radi bi vas opozorili, da spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij v tem delu ne izkazuje jasne slike, saj izkazuje bruto nakazila in torej ne upošteva morebitnih vračil. Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah zakona o notariatu javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice: prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom. Po nalogu sodišč opravljajo zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu. Ker je v teh primerih šlo za vzajemno izpolnitev obveznosti tako prodajalca (dostava listin in izpolnitev pogojev), kot kupca (nakazilo kupnine), je bil izbran način izpeljave transakcije preko notarja.
Opozarjamo tudi na pojasnila podana s strani Komisije za preprečevanje korupcije dostopna na njeni spletni strani glede zaupanja v podatke aplikacije Supervizor, saj se Komisija za preprečevanje korupcije do objavljenih podatkov ne opredeljuje in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo točnost. Iz podatkov, ki se izpišejo med zadetki, tako ne izhaja nujno zaključek, da je bil prejemnik sredstev iz sektorja države tudi končni koristnik teh sredstev. Gre le za podatke o izplačilih.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanje vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Kaj se dogaja z zemljišči, ki jih je sklad leta 2002 odkupil od podjetja Etaline inženiring? Ali se na zemljiščih gradi? Ali so kakšni načrti za gradnjo? Prosim, če zelo natančno javite tudi lokacijo zemljišč.

Stanovanjski sklad RS ima na območju Vižmarje, enota prostorskega urejanja 584, v lasti cca 24.000 m2. Glede na skupno enoto urejanja prostora, površina zemljišča v lasti Stanovanjskega sklada RS predstavlja zanemarljiv delež površine. Za navedeno območje urejanja je predpisan OPPN, ki pa še ni sprejet in postopki za njegovo pripravo še ne potekajo. O terminski opredelitvi začetka gradnje in glede drugih zaprošenih podatkov se glede na stanje projekta ni možno opredeliti.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS