Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Pozdravljeni, držijo navedbe spletnega portala Žurnal, da je Stanovanjski sklad od bank, ki so kreditirale nakupe zahtevala, da denar deponirajo pri izbranemu notarju?

Stanovanjski sklad RS je skladno z zakonom ter splošnimi pogoji izročil v notarsko hrambo zemljiškoknjižna dovolila notarju, pri čemer je poleg pogoja plačila kupnine, kot pogoj določena tudi predložitev primopredajnega zapisnika na podlagi uspešno opravljene primopredaje stanovanjske enote. Pogoj plačane kupnine kupec izpolni po predložitvi dokazila o plačilu celotnega zneska kupnine, zmanjšanega za morebitni zadržani del kupnine v višini 5% v primeru ugotovitve obstoja očitnih stvarnih napak, kar kupec povzame v primopredajnem zapisniku. Kot predložitev dokazila o plačilu kupnine skladno z vsebino zapisnika o prevzemu listine v hrambo šteje pisni dokaz, iz katerega je razvidno nakazilo denarnega zneska na račun Stanovanjskega sklada RS kot prejemnika, bodisi overjen prepis notarskega zapisnika o deponiranju zneska kupnine ali dela kupnine s katerim notar dokazuje, da je na njegov fiduciarni račun v imenu kupca za Stanovanjski sklad RS kot prodajalca prejel deponirani znesek. Zadnja možnost, t.j. deponiranje denarnega zneska, pride v poštev takrat, ko stranka zneska kupnine ne poravna iz lastnih sredstev, ampak v ta namen z izbrano banko sklene kreditno pogodbo in najame posojilo.

Ni odveč poudariti, da rešitev, ki je v konkretnem primeru predstavljala alternativo notarski hrambi denarja, t.j. v primerih, ko banka za odobritev posojila zahteva ustanovitev hipoteke na tretjih nepremičninah (torej ne kupljenih) in kasneje naknaden prenos hipoteke na nepremičnine, ki so predmet nakupa od Stanovanjskega sklada RS šele po dvigu listine iz hrambe in vložitvi zemljiškoknjižnega predloga vpisa lastninske pravice v korist kupca, stroškovno predstavlja manj ugodno rešitev oziroma dosti višji znesek.

Stanovanjski sklad RS kot prodajalec kupcem ni pogojeval deponiranja kupnine oziroma dela kupnine pri notarju, temveč so imeli kupci prosto izbiro plačila kupnine neposredno na račun Stanovanjskega sklada RS kot prodajalca. Skladno z običajno prakso pri nakazilih kupnine v primeru pridobitve hipotekarnega kredita, ko banke sredstva kredita nakazujejo šele po vpisu plombe za vpis lastninske pravice in hipoteke v zemljiško knjigo, pa je Stanovanjski sklad RS kot prodajalec bankam upnicam omogočil, da za čas do prevzema zemljiškoknjižnega dovolila iz notarske hrambe, ko vpis plombe še ni mogoč, banke denarna sredstva deponirajo pri notarju, ki je v notarskem zapisniku zapisal splošne pogoje prodaje za lokaciji F4 in F5.1 ter je posledično seznanjen z obema projektoma. Sama hramba denarja pri notarju je bila predvidena izključno iz razlogov operativne in časovne racionalnosti ter ekonomičnosti glede na to, da so bile pri notarju sklepane tudi prodajne pogodbe s končnimi kupci in deponirana tudi zemljiškoknjižna dovolila in je bilo s tem povezano tudi preverjanje vseh pogojev za dvig deponiranih zemljiškoknjižnih dovolil iz notarske hrambe.

četudi informacija ne drži in jo boste zanikali, me zanima, koliko takšnih deponiranj so banke vseeno izvedle pri notarju?

S številom koliko deponiranj so banke izvedle pri notarjih, nismo seznanjeni.

Drži, da je Stanovanjski sklad favoriziral le enega notarja, Uroša Kosa? Zakaj samo enega?

Notarsko storitev lahko fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji opravijo pri katerikoli notarki ali notarju, ki je imenovan/a in opravlja svojo poklicno dejavnost osebno, skladno z Ustavo, Zakonom o notariatu, Kodeksom notarske poklicne etike ter ostalimi splošnimi akti.

Odgovore na to temo najdete tudi objavljene na naši spletni strani https://ssrs.si/novice/Odgovori-na-novinarska-vprasanja-zurnal-24

Lepo pozdravljeni,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja

Rok za prijavo na razpis direktorja/-ice se je izrekel 14.2.2015. Postopki izbora še potekajo, zato vam na ostala vprašanja ne moremo odgovoriti. Do izbora novega direktorja/-ice sklad vodi direktor dr. Žiga Andoljšek.

Naj vas opomnimo, da novinarska vprašanja sprejemamo LE na elektronski naslov: tajnistvo@localhost/SSRS in vam tokrat zadnjič odgovarjamo na vprašanje, ki ni poslano na pravilen način.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Zanima me, koliko stanovanj v soseski na Brdu je že prodanih in prevzetih.
V soseski Zeleni gaj na Brdu je od prvega izbora, ki je bil v mesecu oktobru 2014 dalje do januarskega izbora trenutno prodanih 254 stanovanj, od tega je 194 stanovanj že predanih kupcem.

Eden izmed kupcev nas je opozoril, da je postal tudi solastnik ceste, čeprav lastništvo ceste ni bilo predmet razpisa. Zakaj ste stanovalcem “podarili” še cesto in kako ste to pravno izvedli?

Parcela z ident. oznako 1723-1393/23-0, ki predstavlja dovozno cesto je v prodajni pogodbi omenjena na začetku (1. člen 1. točka) v uvodnih ugotovitvah, kjer so naštete vse parcele, ki so del soseske. Ker je parcela 1723-1393/23-0, kategorizirana kot dovozna cesta, ki vodi skozi sosesko in iz katere so dostopi do ostalih delov soseske (uvoz v garažo, parkirni prostori…) in je posledično nismo mogli dati v etažno lastnino skladno z zakonodajo, ki ureja zemljiško knjižno vpisovanje, postane vsak kupec stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu njen solastnik v primernem deležu, kot je opredeljeno v Splošnih pogojih prodaje opr. št. SV995/14 in sicer izrecno v 3. odstavku 5. člena. Torej kupcem nismo »podarili še ceste«, temveč jim ustrezni delež glede na kupljeno nepremičnino avtomatično pripade.

Kakšne obveznosti s tem prevzemajo lastniki stanovanj v soseski in kakšne predvidene stroške (pluženje, čiščenje …)?

Vsakokratni lastniki stanovanjskih enot v funkcionalni enoti F4 soseske Zeleni gaj na Brdu s tem prevzemajo vse obveznosti, ki izhajajo iz naslova lastništva. Gre za enake obveznosti, kot jih imajo do ostalih skupnih delov in zemljišč soseske. Stroški ne morejo biti znani v naprej, saj ni znan obseg vzdrževalnih del, ki jih bo potrebno opravljati (pluženje, čiščenje), saj se ti zaračunajo glede na dejansko izvedene. Za vzdrževanje ceste je, tako kot za vsa ostala zemljišča v soseski Zeleni gaj na Brdu, pogodbeno zadolžen upravnik.

Kdo je in kdo predvidoma bo lastnik igrišč v soseski?

Igrišča oziroma igrala, ki so nameščena na skupnih zemljiščih med posameznimi večstanovanjskimi stavbami v funkcionalni enoti F4 in se nahajajo na zemljiščih ob večstanovanjskih objektih ter so v uporabi vseh etažnih solastnikov v soseski Zeleni gaj na Brdu, so etažni lastniki v funkcionalni enoti F4, kot izhaja iz Splošnih pogojev prodaje opr. št. SV995/14.

Zakaj ste se odločili, da zemljiškoknjižno dovolilo izdate šele po primopredaji in ne, kot je običajno, že takoj po plačilu kupnine? Kakšni so pravni razlogi za tako odločitev?

Tak način, za katerega se je Stanovanjski sklad RS odločil v skladu z zakonodajo o varstvu kupcev stanovanj v večstanovanjskih stavbah (2. točka 4. odstavka
12. člena ZVKSES, ki dopušča prodajalcu možnost, da izroči zemljiškoknjižno dovolilo v notarsko hrambo notarju v korist kupca kot upravičenca, pod pogojem, da kupec predloži dokaz o plačilu celotne kupnine, zmanjšane za morebitni zadržani del kupnine po drugem oziroma tretjem odstavku 15. člena tega ZVKSES) in zakonodajo o razpolaganju s stvarnim premoženjem, ki določa, da se zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo nepremičnine izroči po prejemu celotne kupnine. Tak način izročitve je bil opredeljen v Splošnih pogojih prodaje za obe funkcionalnih enoti ob začetku prodaje dne 23.7.2014 in so bili kupci z njim seznanjeni še predno so lahko vložili vloge za nakup stanovanja. Stanovanjski sklad RS je tako zemljiškoknjižno dovolilo deponiral pri notarju, pri čemer je eden izmed pogojev za dvig zemljiškoknjižnega dovolila iz deponacije tudi uspešno opravljena primopredaja stanovanjske enote. Obveznost prodajalca pri prodaji nepremičnine je namreč v tem, da mora nepremičnino izročiti kupcu v last in posest, kar pomeni, da je izročitev nepremičnine v posest kupcu pomembna faza prodaje. Ob sami primopredaji nepremičnine preide na kupca namreč tveganje naključnega uničenja ali poškodovanja, nadalje od prevzema dalje nosi kupec vse stroške povezane z uporabo nepremičnine in tudi sorazmerni del stroškov skupnih delov stavbe. Ni si namreč mogoče predstavljati vknjižbe lastninske pravice na kupca brez obveznosti prodajalca, da nepremičnino izroči kupcu oziroma da jo le ta prevzame tudi posest. Prav tako se na sami primopredaji lahko ugotovijo napake, zaradi katerih lahko kupec odkloni prevzem nepremičnine oziroma zadrži del kupnine, kar pa posledično pomeni, da je končna višina plačila kupnine odvisna tudi od same primopredaje nepremičnine. V kolikor torej ugotovljenih napak na sami primopredaji ni oziroma so bile le te že odpravljene, potem je obveznost kupca, da plača celotno kupnino in bi bilo njegovo zadržanje kupnine neupravičeno. S tem pa bi ne bila plačana tudi celotna kupnina, ki pa je pogoj za prevzem zemljiškoknjižnega dovolila iz notarske hrambe. ZVKSES v
4. odstavku 12.členu sicer določa, da se zemljiškoknjižno dovolilo izroči v notarsko hrambo v korist kupca, pod pogojem, da kupec predloži dokaz o plačilu celotne kupnine, zmanjšane za morebitni zadržani del kupnine po 2. oz 3. odstavku 15. člena, pri čemer pa se le ta neločljivo navezuje na prevzem nepremičnine podrobneje opisan v 19. členu istega zakona. Sama primopredaja nepremičnine je torej implicitno neločljivo povezana s plačilom kupnine, katere končna višina potrebna za prevzem deponiranega zemljiškoknjižnega dovolila pa se torej ugotovi šele na sami primopredaji nepremičnine.

Kdaj ste kupce s tem dejstvom seznanili?

Kupci so bili o deponaciji zemljiškoknjižnega dovolila seznanjeni od objave razpisa dalje 23.07.2014, saj je bil takrat objavljen osnutek prodajne pogodbe, ki to določa v 8. členu, ter je to opredeljeno v Splošnih pogojih prodaje, konkretno v 22. členu, pri čemer se stanje plačila kupnine ugotovi na primopredaji stanovanjske enote, kjer lahko v primeru, da kupec ni plačal celotne kupnine prodajalec skladno s 6. odstavkom 16. člena ZVKSES, upoštevajoč morebitna upravičena zadržanja skladno s 7. odstavkom 16. člena ZVKSES, odkloni izročitev primopredaje.

Po naših informacijah so morali zaradi te vaše odločitve kupci plačati za deponiranje denarja (od plačila kupnine do primopredaje) pri notarju? Ali to drži in kakšen je bil ta strošek?

Stanovanjski sklad RS ni nobenemu kupcu naložil deponacije sredstev na račun notarja. Vsak se je za to možnost odločil sam ali pa zaradi zahtev oziroma poslovnih potreb pogojevanih s strani njegove prostovoljno izbrane banke posojilodajalke, ki mu je omogočila kreditiranje nakupa stanovanja. Strošek deponiranja sredstev pri notarju je določen z notarsko tarifo, ki je javno dostopna na spletni strani Notarske zbornice Slovenije. Pri tej deponaciji gre za samostojno odločitev kupca oziroma banke, ki financira njegov nakup, na katero Stanovanjski sklad RS ne vpliva in je ne pogojuje. Sama primopredaja nepremičnine ni v nobeni zvezi z deponiranjem denarja, temveč je deponiranje denarja posledica bank posojilodajalk, ki so za čas od nakazila kupnine na fiduciarni račun notarja do izpolnitve pogojev za prevzem deponiranega zemljiškoknjižnega dovolila iz notarske hrambe in vpisom lastninske pravice ter vpisom hipoteke na ta način zavarovale svojo terjatev. Banke namreč pri sklepanju hipotekarnih sporazumov nakazujejo denarna sredstva šele in ko je v zemljiški knjigi vpisana plomba za vpis lastninske pravice in vpis hipoteke, kar pa pri tovrstnih nakupih novogradenj, kjer mora biti kupnina plačana pred prevzemom zemljiškoknjižnega dovolila iz notarske hrambe ni mogoče. Notarjeva dolžnost pa je, da skrbi za zaščito kupca, banke in prodajalca.

Stanovalci se pritožujejo tudi, ker optika, ki naj bi bila pripeljana že do stanovanja, še ne deluje. Kje se je zapletlo in kdo je odgovoren za zamudo?

Stanovanjski sklad RS je izpolnil svoje zaveze iz razpisa za prodajo stanovanj in poskrbel, da ima vsako stanovanje v soseski Zeleni gaj na Brdu optično omrežje. S postopki za priključitev na omrežja ponudnikov je Stanovanjski sklad RS pričel 19.12.2014. V kolikor danes posameznim stanovanjem dostop do telekomunikacijskega omrežja še ni zagotovljen, je razloge zato potrebno poiskati pri posameznih ponudnikih telekomunikacijskih storitev, ki so po naših informacijah dostop do storitev zagotovili 15.1.2015 .

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

skladno z zakonom o medijih vam v roku podajamo odgovore in sicer:

1. Kolikšen del stavbe ima v lasti stanovanjski sklad?

V letu 2014 se je uredilo etažno lastnino, saj je bila prej celotna stavba v lasti Perutnine Ptuj. Po etažnem načrtu je v stavbi 6 stanovanj ter eno stanovanje neprimerno za bivanje, trije poslovni prostori, vinska klet, ena garaža in eno skladišče. Vsa stanovanja so v lasti Stanovanjskega sklada RS (SSRS), razen neuporabnega stanovanja, ki je v lasti Občine Zavrč. Poslovni prostori, vinska klet in skladišče so v lasti Perutnine Ptuj, garaža pa je last SSRS. Stanovanje, ki je neuporabno, je bilo v dejanski lasti SSRS, vendar se od 2003 ne uporablja več s strani SSRS in je v lasti Občine Zavrč.

2. V kakšen stanju so stanovanja in koliko jih je?

Stanovanj je skupno 7, eno je neuporabno za bivanje in je v lasti Občine Zavrč, ostala so v lasti SSRS. Dve prazni stanovanji sta v slabem stanju in jih mora SSRS pred dodelitvijo novim najemnikom celovito obnoviti. Ostala stanovanja v lasti SSRS so zasedena z najemniki.

3. Kakšni so načrti glede morebitne obnove gradu?

SSSRS sam ne more sprejemati odločitev glede celovite obnove gradu, saj je objekt v solastnini več lastnikov. Trenutno ni potrjenih načrtov za obnovo.

5. Razmišljate tudi o morebitni prodaji svojega dela?

SSRS vse dokler bodo stanovanja zasedena z najemniki oziroma bo interes za najem, ne bo prodajal stanovanj. Prav zato razmišljamo, da bomo dve prazni stanovanji obnovili in jih oddali v najem.

4. Ali so katera izmed stanovanj prazna?

V štirih stanovanjih prebivajo najemniki, dve stanovanji pa sta prazni.

6. Kakšno je sodelovanje z občino?

Občina Zavrč ima v stavbi v lasti samo neuporabno stanovanje v velikosti 43 m2. Posebnega sodelovanja z občino na tem področju nimamo.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Zakaj ste se na skladu odločili, da potencialnim kupcem v drugem krogu ne boste omogočili ogleda stanovanj?

Prodaja stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu poteka v skladu z določili Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), ki pa ogleda stanovanj z zainteresiranimi kupci pred prijavo za nakup ne predvideva. Kljub navedenemu je Sklad zainteresirani javnosti konec avgusta in v začetku septembra omogočil ogled določenih stanovanj. Trenutno v soseski potekajo številni postopki zaključevanja gradnje, ki so vezani na terminski plan in objavljen razpis, ki določa, da se primopredaje stanovanj za fazo F4 izvedejo do konca meseca decembra 2014, za fazo F5.1 pa do konca meseca januarja 2015.

Glede na navedeno bodo ogledi stanovanj predvidoma omogočeni v nadaljnji prodaji, ko bo Sklad že prevzel stanovanja od izvajalca del, o čemer bodo zainteresirane javnosti sprotno obveščene preko spletne strani Sklada.

2. Ali je bil ogled možen v prvem krogu in koliko stanovanj ste uspeli prodati v prvem krogu?

Sklad je zainteresiranim kupcem, ne glede na to na katerega izmed izborov se bo kupec prijavil, konec avgusta in v začetku septembra omogočil ogled vnaprej določenih in z izvajalcem usklajenih, 16 vzorčnih stanovanj glede na različne tipe tlorisov. Stanovanja si je v štirih dneh ogledalo 665 različnih potencialnih kupcev, ki so s seboj pripeljali vsaj še enega spremljevalca. Skupno je bilo opravljenih 3.981 ogledov, kar pomeni, da si je vsak potencialni kupec v povprečju ogledal 5 oziroma 6 stanovanj. V prvem krogu je bilo prodanih 153 stanovanj.

3. Po kakšni ceni so se prodajala stanovanja v prvem krogu in kakšna je cena kvadratnega metra stanovanj v drugem krogu?

Cena še prostih stanovanj s pripadajočim parkirnim mestom ali dvema ter shrambo je med 86.352,48 in 252.336,70 z vključenim DDV-jem. Investitor, Stanovanjski sklad Republike Slovenije prodaja stanovanja po ceni 1935 Eur z vključenim DDV in pripadajočimi parkirnimi mesti iz faze F4 ter stanovanja po ceni 1840 EUR z vključenim DDV s pripadajočimi parkirnimi mesti iz faze F5.1. Cene so fiksne in nespremenljive.

4. Zakaj tako kratek rok za oddajo prijave?

Rok za oddajo prijave je po našem mnenju primeren.

5. V kakšnem stanju so stanovanja? Domnevam, da je tu težava, da se potencialnim kupcem ne omogoči ogleda…

Vaša domneva je napačna. Stanovanja so zaključena, izvajajo se zaključna estetska dela in prevzemi s strani SSRS.

Glede na vašo prošnjo za snemanje izjave za oddajo Preverjeno, vam podajamo pisni odgovor na vaša vprašanja.

Najprej na temo stanovanjskih sosesk Tacen, Dragomelj in Nove poljane. Kupci stanovanj v vseh treh soseskah tožijo stanovanjski sklad zaradi napak oz pomanjkljivosti pri gradnji. Vse zgodbe se vlečejo že leta. Nekateri so, pripovedujejo, zaradi zavlačevanj in vsega, kar se je dogajalo vmes, že tudi obupali. Zanima me, zakaj Sklad, ki po zakonu odgovarja kupcem za stvarne napake, ni odreagiral ob začetnih opozorilih in napake odpravil, ampak ste, po besedah lastnikov stanovanj, njihove pritožbe, bolj ali manj, ignorirali, odnos pristojnih pa naj bi bil aroganten. Ni nam preostalo drugega, pravijo, kot tožbe. Kdo bo odgovarjal za škodo in kdo plačal odškodnine lastnikom, če sodišče odloči v njihov prid? Kaj se dogaja s posameznimi soseskami trenutno?

Stanovanjski sklad ni prodajal stanovanj v okviru projekta Nove Poljane, ker v takem projektu SSRS ni sodeloval niti za ta projekt nismo slišali. SSRS pa je prodajal stanovanja v soseskah Poljansko nabrežje 1. in 2. faza ter v Tacnu v 1 in 2 fazi ter v Dragomlju v 1. fazi. Predmetni projekti so bili izvedeni oziroma pridobljenih v različnih časovnih obdobjih pred letom 2006 in prodaje izvedene pod različnimi zakonskimi pogoji. Npr. Novi Dragomelj je bil prodajan pred uveljavitvijo ZVKSES v avgustu 2004. Prodaj samih in položajev kupcev ni mogoče enačiti. Vsekakor pa je imajo kupci tako kot Sklad pravico, da v primeru neizpolnitve obveznosti iz prodajnih pogodb sprožijo tožbe, kar so v nekaterih primerih tudi storili in Sklad tudi. V primeru pravnomočnih odločitev ali sodnih poravnav se zneski plačajo kupcem iz sredstev Sklada. Sklad zoper odgovorne izvajalce, investitorje – prodajalce po zaključenih postopkih uveljavlja regresne zahtevke. Žal postopki v vseh primerih potekajo zelo počasi.

Glede na to, da se težave ponavljajo, kako Sklad izbira izvajalce in izvaja nadzor? Koliko je pri zadevah soodgovoren tisti, ki sosesko prevzame? Ali ste kdaj razmišljali, da bi, v izogib težavam, naredili seznam slabih izvajalcev in jih ne angažirali?

Vprašanje ni jasno, pa vendar naj odgovorimo splošno Izbiranje izvajalcev gradnje poteka skladno z vsakokratno zakonodajo javnega naročanja enako izvajanje nadzora po zakonodaji o graditvi objektov. če sklad kupi stanovanja od prodajalca-investitorja pa na samo izbiro projektanta, izvajalcev in nadzora nima vpliva. Soseske se ne prevzemajo. Skupne dele in naprave v objektih prevzame upravnik. Odgovoren je skladno s SPZ, SZ-1 in ZVKSES. Zakonodaja ne dopušča, da bi pri javnem naročanju naredili seznam slabih izvajalcev in jih izločili iz konkuriranja oziroma tak pogoj navedli pri javnih razpisih / pozivih za nakup. Vsekakor pa Sklad skladno z zakonodajo določa merila in pogoje, ki bi pripomogli čim bolj kvalitetnim izbiram izvajalcev oziroma prodajalcev / investitorjev stanovanj.

Ali lahko enake težave pričakujejo tudi kupci stanovanjske soseske na Brdu? Bo tokrat kaj drugače?

Praksa delovanja Sklada se je od leta 2006 do danes zelo izboljšala, zakonodaja pa v določeni meri spremenila. Vzpostavila se je tudi sodna praksa povezana s stanovanjsko in gradbeno ter potrošniško zakonodajo, ki Skladu omogoča določati jasnejše in določnejše pogoje nakupov, seveda pa hkrati tudi strožja merila in pogoje za izbor izvajalcev gradnje v primeru javnega naročanja. Projekt na Brdu v Ljubljani je lastni projekt Sklada in ne nakup od investitorjev – prodajalcev. Poleg tega je Sklad na tem projektu pilotsko uveljavil svojo blagovno znamko TPSG. Večjih težav tako na predmetnem projektu ni pričakovati, seveda pa so objekti in soseska dinamično okolje, zakonodaja pa spremenljiva, težave pa se lahko pojavijo tudi zaradi nepravilne uporabe stanovanj s strani stanovalcev, še vedno pa je to tudi odvisnost od izvajalcev in podizvajalcev.

V koliko sporov na sodiščih je vpleten Sklad. Kdo so vaši odvetniki in koliko jih plačujete?

Vprašanje ni jasno saj ne določa vrsto sporov in zato nanj ne moremo podati odgovora.