V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Zanima me, zakaj  stanovalci v Novem Dragomlju tožijo stanovanjski skladu RS in zakaj se tožba vleče že 15 let? Drži, da tožba izvira še iz časa, ko je stanovanjski sklad vodil Edvard Oven?

Predmetni postopek je bil začet s strani 151 kupcev 5. 4. 2006 in je vezan na projekt Novi Dragomelj 1 v Domžalah. Vrednost zahtevka, ki se sicer glasi na odpravo napak je 1.043.235,51 evra. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predmetne hiše in stanovanja kupil od družbe Etaline Inženiring, d. o. o.,  in so bila prodajana po javnem razpisu iz leta 2003. Sklad je takrat vodil gospod Edvard Oven.

Sodišče je na prvi stopnji izdalo vmesno sodbo, zoper katero sta obe stranki vložili pritožbo, sodba je bila razveljavljena. Višje sodišče je nato pritrdilo pritožbi SSRS in zavrnilo zahtevek glede odprave napak v stanovanjih.  Zadeva je ponovno na prvi stopnji samo še glede napak na skupnih prostorih, izvedensko mnenje in njegova dopolnitev sta izdelani, podane so pripombe na dopolnitev. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem SSRS mag. Črtomirjem Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge je SSRS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

2. Če gre za stvarne napake v stanovanjih in skupnih delih ter napravah (kar je pogosta tožba kupcev stanovanj) me zanima za kakšne konkretne stvarne napake gre? Prosim za konkretno pojasnitev tega primera!

Zadeva je bila pravnomočno zavrnjena glede napak v stanovanjih in se nanaša samo še na gradbene napake na skupnih delih.

Tam gre za različne sklope, za katere tožniki trdijo, da niso izvedeni ustrezno, med njimi so tako izvedba fasade in lesenih fasadnih oblog, odvodnjavanje pri skupnih vhodih, utrjenost terena pod terasami in drugi.

3. Katera izmed sprtih strank (morda stanovalci ali sklad) se je odločil za izvensodno poravnavo in do kdaj je rok za odgovor na izvensodno  poravnavo?

Predlog za sodno poravnavo je bil izražen s strani obeh strani na naroku dne 11. 4. 2018. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem Stanovanjskega sklada RS mag. Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge stanovalcev je Stanovanjski sklad RS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

4. Koliko sredstev je stanovanjski sklad od začetka tožbe do zdaj že namenil za odvetniške storitve v tem sodnem primeru? In, ali vas tudi v tem primeru, tako kot v ostalih primerih na sodiščih, zastopa odvetniška pisarna Čeferin?

Stroškov oziroma izdatkov ne vodimo po konkretnih sodnih postopkih, zato vam sporočamo zbirni podatek, da je Stanovanjski sklad RS v letih 2009 do 2017 za vse postopke in aktivnosti vezano na to lokacijo namenil za sodne stroške, storitve odvetnikov, notarjev, sodnih izvedencev in tolmačev 391.716,24 evra, za stroške sodišč v sodnih postopkih 224.581,22 evra in za odškodnine zaradi sodnih postopkov  460.263,50 evra, kar skupaj znese 1.076.560,96 evra.

V konkretnem sodnem postopku in v vseh postopkih vezanih na lokacijo Novi Dragomelj 1 Stanovanjski sklad RS zastopa Odvetniška pisarna Dobravc – Tatalovič & Kač.

Dodatno:

Po dogovoru z mag. Remcem vam dodatno sporočamo, da je izmed postopkov, glede katerih smo vam podali odgovor 16.3.2018 zaključen postopek vezan na lokacijo Kamnik, saj je bil sklenjen sporazum o odpravi napak, zaradi katerega so tožniki zahtevek v aprilu 2018 umaknili.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni!

Pri Časniku Finance preverjamo neuradne informacije novih projektih Stanovanjskega sklada.

Zanima nas:

1. Drži informacija, de je sklad za potrebe gradnje novih stanovanj kupil parcelo v Mestnem logu v Ljubljani, zraven študentskega naselja?

SSRS je predmetno zemljišče pridobil na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnine in sklepa Vlade RS.

2. V kolikor informacija drži, kakšna stanovanja bi gradili?

Na predmetni lokaciji v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi Resolucije Nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2025, bo nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti. V objektu je predviden Medgeneracijski center.

3. V kateri fazi je trenutno projekt?

Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

4. Komu bi bila prioritetno namenjena?

Mladim od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti.

5. Boste stanovanja prodajali ali oddajali?

Stanovanja so namenjena oddaji v stroškovni najem.

6. Kdaj naj bi se začela gradnja?

Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

7. Kdaj naj bi bil projekt zaključen?

Projekt naj bi bil zaključen v letu 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

– Zakaj v (samostojni) Sloveniji ni že prej (oziroma doslej) prišlo do gradnje zadružnih stanovanj, glede na to, da je obstajala ta tradicija, tako v socializmu kot pred 2. svetovno vojno? (Obenem pa so v drugih državah tovrstne prakse, na primer v Avstriji in Švici, dobro utečene in delujejo.)

Predvojna dobra praksa je bila avstrijska stanovanjska zadruga “Stan in dom” na Viču, ki pa je bila vezana na okoliške industrijske obrate v tuji lasti. Stanovanjske zadruge v socializmu so bile namenjene lažjemu pridobivanju zemljišč preko podjetij oz. organizacij (Litostroj, RTV, Murgle …) in skupinski nabavi gradbenega materiala brez davka, končni cilj pa je bila privatna in ne zadružna lastnina. Glede prenosa sistemskih rešitev, ki v tujini učinkovito delujejo, imamo pri nas očitno velike probleme, kot npr.: stečaji, prisilne poravnave, zemljiški dolg, slaba banka in če hočete tudi zadruge, bodisi zaradi kritične mase ali pa stanja etike in morale ter neugodnega poslovnega in finančnega okolja.

– Pod kakšnimi pogoji naj bi Stanovanjski sklad RS zagotovil posojilo za gradnjo stavbe v pilotnem projektu stanovanjske zadruge Zadrugator na Rakovi Jelši?

O pogojih financiranja je preuranjeno govoriti, saj je priprava pilotnega projekta še v začetni fazi. Marca 2018 je bilo dogovorjeno, da se prične s pripravo strokovnih izhodišča za uskladitev javnega poziva promotorjem, oba deležnika JSS MOL in SSRS pa izvedeta aktivnosti za uskladitev svojih izhodišč glede projekta, predvsem glede ciljev in vložkov ter vloge v projektu. Pogoji bodo odvisni tudi od razpoložljivih sredstev Sklada za delovanje v obdobju 2019-2020, ki so opredeljeni s Poslovnim in finančnim načrtom, ki je še v medresorski in vladni obravnavi. Na kateri lokaciji bi se pilotna stanovanjska zadruga gradila, še ni dokončno odločeno, prav tako ni znan zasebni partner, saj javno zasebno partnerstvo še ni objavljeno. S tem smo seznanili tudi Zadrugator-ja.

– Pred kratkim ste dejali, da bodo potrebne čim bolj preproste rešitve pri gradnji ter dovolj robustni in trajni materiali, gradnja pa naj bi stala okoli dva milijona evrov: Ali je to ekonomsko izvedljivo? Kje so možni največji prihranki v primerjavi s konvencionalno “tržno” gradnjo?

Glede na napovedano 5 – 10% lastno udeležbo najemnikov vidim smisel združevanja v zadrugi samo, če bodo najemnine nižje od naših stroškovnih najemnin za 1000 stanovanj v gradnji do 2020, kar pomeni, da morajo biti stroški gradnje in vzdrževanja še nižji, to pa omogočajo le enostavne projektne rešitve in masovno uporabljeni gradbeni materiali, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja.

– Stanovanjski sklad RS naj bi zadrugi Zadrugator zagotovil denar za gradnjo v obliki posojila. Vendar ste obenem tudi povedali, da vsi projekti javnih najemnih stanovanj in zadrug ne bodo uresničljivi, “če ne bo sistemskih virov” (od države oziroma vlade). Kaj to pomeni za ta konkretni projekt? Bo lahko izpeljan le s temi konkretnimi sredstvi? Ali obstajajo kakšna zagotovila za ta sredstva (in kolikšna naj bi bila)?

Stanovanjski sklad SSRS je finančno vzdržen do 2020, z dodatnim zadolževanjem do 30% kapitala in vpeljavo  stroškovne najemnine  za vsa javna najemna stanovanja pa predvidoma še nekaj dodatnih let, bolj natančno pa bo znano po zaključku študije finančne vzdržnosti SSRS do 2025, ki jo pripravljamo v sodelovanju z dr. Cirmanovo iz Ekonomske fakultete. Za sistemsko financiranje stanovanjskih zadrug  ali prav za kredit  za pilotni projekt zaenkrat nimamo predvidenih sredstev, možnosti financiranja pa so predvidene s Poslovnim in finančnim načrtom Stanovanjskega sklada RS za 2019 in 2020. Vsekakor pa bi kakršna koli sredstva Sklad dodelil ali izvedel javno zasebna partnerstva  na transparenten način in neposredna dodelitev posamezni zadrugi brez tega ni mogoča.

– Dejali ste še, da je “odprtih še nekaj vprašanj, med drugim zavarovanje za posojilo pri republiškem skladu in varovanje javnega interesa”. Ali lahko podrobneje pojasnite to navedbo?

Glede pogojev javno – zasebnega partnerstva smo  z JSS MOL naročili študijo, na osnovi katere bomo določili tudi ostale pogoje razpisa javno-zasebnega partnerstva za zadružno gradnjo.

– Pilotni projekt stanovanjske zadruge Zadrugator je eden izmed ukrepov v nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2020. Zakaj ste se ga lotili šele ob časovnem izteku programa?

V Re-NSP 2015-2025 pilotni projekt za stanovanjske zadruge sicer ni bil predviden, vendar smo zaradi priporočila MOP  pričeli izvajati aktivnosti za njegovo izvedbo pod pogojem, da se  našemu skladu zagotovi dolgoročni sistemski vir financiranja, do česar pa še ni prišlo. Najprej smo morali počakati na zaključke in usmeritve delovne skupine MOP, potem pa nekaj lokacij ni bilo sprejemljivih za predstavnike zadrug. Kot možna se trenutno kaže lokacija Rakova jelša.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

v Časniku Finance nas zanima kako se je razpletla prodaja stanovanj in vrstnih hiš v soseski Zeleni gaj na Brdu, ki so bila naprodaj prek elektronske dražbe.

Zanima me:

• Koliko stanovanj in vrstnih hiš in katere so bile prodane? Koliko

varščin je bilo vplačanih in kakšne so bile dosežene izklicna cene.

• Kako je SSRS zadovoljen z razpletom elektronskih dražb?
• Kdaj bo prodaja preostalih neprodanih stanovanj? Bodo cene na naslednji dražbi nižje? Če da, za koliko bodo cene nižje?
• Za katero stanovanje in katero vrstno hišo gre?
• Kakšna je bila izklicna cena omenjenih dveh nepremičnin? 

Odgovor na novinarska vprašanja:

Na elektronski javni dražbi je bila prodana ena vrstna hiša za katero sta bili izvedeni dve vplačili varščini – cena se je po izvedeni dražbi dvignila za 10.000 EUR oz. 2,5 % glede nad izklicno ceno.

Vplačana je bila tudi ena varščina za stanovanje iz funkcionalne enote 6.1, stranki je bila poslana v podpis prodajna pogodba po izklicni dražbeni ceni.

Glede na skupaj doseženo 2/3 realizacijo prodaje vseh dražjih stanovanj in vrstnih hiš  pričakujemo uspešen zaključek prodaje preko e-dražb do konca leta.

Na naslednji dražbi v juniju bodo izklicne cene standardnih atrijskih stanovanj iz funkcionalne enote F6.1 in vrstnih hiš iz funkcionalne enote F6.2  ostale nespremenjene. Izklicne cene dupleks stanovanj v bistveno dražji leseni in pasivni gradnji iz funkcionalne enote F3,  za katera na zadnji dražbi ni bilo dovolj interesa, pa bomo znižali do največ 10 %.

Stanovanje s komercialno oznako L6F010, z ID znakom 1723-10072-4  v izmeri 99,8 m2, uporabne površine 72,1 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 29, skupaj z dovozom na parc. št. 1393/81 v izmeri 23 m2 in atrijem s parc. št. 1393/85 v izmeri 60 m2, lastninskim deležem do 333/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št. 1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 166/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 284.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 259.360,73 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO PO IZKLICNI CENI

Vrstna hiša s komercialno oznako L6F028 v izmeri 223,7 m2, uporabne površine 131,9 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 34, stoječa na parc. št. 1393/104  k. o. 1723 – Vič, s številko stavbe 1723-10097, skupaj z lastninskim deležem do 1668/10000 na parc. št. 1393/108 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 556/10000 na parc. št. 1334/17 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 334/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št.1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 167/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 400.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 365.296,80 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO ZA 410.000,00 EUR, z vključenim DDV-jem.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarski vprašanji:

zanima me, zakaj je šel Stanovanjski sklad v tožbo zoper stanovalce soseske Brdo, ki so vnovčili bančno garancijo zaradi napak na objektih in zakaj ste se odločili za dvig neprofitnih najemnin?

Odgovor na novinarski vprašanji:

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad se je za tožbo zoper etažne lastnike v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani funkcionalna enota F5.1 in upravnika objektov odločil, ker so etažni lastniki preko upravnika unovčili bančno garancijo za odpravo skritih napak v garancijski dobi v celotnem znesku garancije, za kar po mnenju Sklada nimajo ustrezne podlage.

Iz drugega vprašanja ni razvidno na katere odločitve sklada se nanaša in zakaj bi se sklad odločal o dvigu neprofitne najemnine, ki je zakonsko določena. Za spremembo stanovanjskega zakona in ureditve neprofitnih najemnin oz. uvedbo stroškovne najemnine je zadolženo in pristojno Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, pripravljam članek o načrtovanju nove stanovanjske soseske v naselju Podlehnik in vas prosim za pomoč. Za odgovore vljudno prosim, če je seveda mogoče, do petka, 6. aprila. Hvala.

1. Nedavno (lani?) ste na vašem skladu izvedli anketo o tem, koliko stanovanj v naši državi primanjkuje. Prosim za kratko razlago, kako ste anketo izvedli, kdo jo je izpolnjeval, po kakšnih kriterijih so številno manjkajočih stanovanj ocenili, kakšen je bil odziv na anketo.

2. Prosim za rezultate te ankete po posameznih občinah.

3. Občina Podlehnik naj bi se z vašim skladom dogovarjala za gradnjo stanovanjske soseske v naselju Podlehnik. Na kakšen način bi vaš sklad pri tem lahko sodeloval, v kolikšnem deležu sofinanciral gradnjo?

4. Kdaj bi (po najbolj optimističnem scenariju) v Podlehniku lahko pričeli z gradnjo, od česa je to odvisno?

5. Bi v Podlehniku gradili neprofitna najemniška stanovanja ali stanovanja za odkup (ali oboje)?

6. Ali je mogoče vsaj približno oceniti, koliko bi znašali najemnina ali cena stanovanj v Podlehniku (od do, na kvadratni meter)? Kakšne so najemnine in cene vaših stanovanj po Sloveniji (od do, na kvadratni meter)?

7. Koliko neprofitnih stanovanj ima trenutno vaš sklad, koliko od tega jih je zasedenih?

8. Je te podatke mogoče dobiti tudi po posameznih občinah (zanima me predvsem Spodnje Podravje)?

9. Koliko stanovanj za odkup trenutno ponuja vaš sklad in v katerih občinah?

10. Kolikšno je zanimanje za stanovanja vašega sklada po vsej državi – tako za najem kot za nakup?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, glede vaših vprašanj vam podajamo naslednje odgovore:

Anketa je dostopna na povezavi: https://ssrs.si/novice/anketa-ssrs-2016-2017/    Vsebuje vse zaprošene podatke.

Podatki so bili evidentirani in obdelani po regijah in vrstah občin.

Občina Podlehnik je v marcu 2018 na SSRS predstavila načrtovano urbanistično gradnjo v občini Podlehnik. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predstavil programe, ki so trenutno odprti, in sicer:

–              Program sofinanciranja zagotavljanja JNS v letih 2016 do 2020

–              Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 in

–              Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj

Vsi so na voljo na spletni strani www.localhost/SSRS skupaj z relevantnimi dokumenti.

SSRS do tega trenutka še ni prejel nobene vloge s strani Občine Podlehnik na nobeno od zgornjih možnosti. Glede vprašanj 4, 5, 6 prosimo, da se obrnete na Občino Podlehnik, saj s podatki ne razpolagamo.

SSRS svoja neprofitna najemna stanovanja po Sloveniji oddaja po neprofitni najemnini, ki je določena skladno s SZ-1 in podzakonskimi predpisi dostopnimi na PISRS. Za njegova stanovanja v stroškovnem najemu so sklepi o določitvi najemnine na voljo na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ skupaj z drugo dokumentacijo.

SSRS je imel na dan 31. 12. 2017 v lasti 3.097 najemnih neprofitnih stanovanj, od tega 2 bivalni enoti v samskem domu v Ljubljani in 53 oskrbovanih stanovanj v Tolminu in Kobaridu. Stanovanja so razporejena po celotni Sloveniji, in sicer v 118 občinah oziroma v 12 regijah. Poleg tega ima še najemni stanovanjski fond v brezplačni uporabi Sklada, ki obsega na stanje 31. 12. 2017 skupno 121 stanovanj, in sicer 41 stanovanj Stanovanjske komisije Vlade RS, 9 stanovanj  Ministrstva za notranje zadeve in 71 stanovanj Ministrstva za obrambo. Stanovanja so lokacijsko razpršena po celotnem območju Republike Slovenije. Skupno število najemnih stanovanj se je v letu 2017 povečalo za 150 enot, in sicer iz 468 na 618 najemnih stanovanj. Za neprofitni najem stanovanj je interes zelo obsežno in imamo stanovanja oddana ves čas, ko niso v obnovi, postopkih za oddajo ali renoviranju. Podatki o oddajanju stanovanj v strokovnem najemu  in stanovanj za mlade so razvidni na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ – poročila o vsakokratnih izborih in  povezavi https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/aktualno/ .

SSRS ne vodi podatke o neprofitnih najemnih stanovanjih po posameznih občinah in drugih subjektih, saj za to ni pristojen, prav  tako ne razpolaga s temi podatki.

SSRS odkupuje stanovanja po Javnem poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj, ki je dostopen na spletni povezavi https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/

Okvirne cene in način določanja cen v odnosu do prejetih ponudb so  opredeljeni v javnem pozivu. SSRS od 31.12.2017 dalje ne prodaja več stanovanj preko javnih razpisov za prodajo novih stanovanj, saj se posveča oddaji v najem. Svoje poslovno nepotrebne nepremičnine prodaja preko javnih e-dražb, ki so na voljo na spletni povezavi  https://ssrs.si/javne-drazbe/ . Seznam razpoložljivih nepremičnin za prodajo  sprotno posodabljamo in je javno na voljo na omenjeni povezavi.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Stanovanjski sklad namerava 350 do 400 stanovanj zgraditi na območju med Šarhovo in Kamenškovo ulico.
Ali ste že pridobili gradbeno dovoljenje? Se morda kje zatika? Kdaj se bodo začela graditi stanovanja in kdaj je predvidena vselitev?

SSRS načrtuje na območju OPPN med Kamenškovo in Šarhovo zgraditi Stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 370 stanovanji  v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 210 stanovanj, v drugi pa 160. Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Objavljeno je bilo javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije, ki je v fazi izbora najugodnejše ponudbe. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape načrtujemo v letu 2018, začetek gradnje v začetku leta 2019.  Za gradnjo druge etape je del zemljišča še v pridobivanju od JMSS Maribor, s pripravo projektne dokumentacije bomo pričeli takoj po pridobitvi manjkajočega zemljišča.

Še en večji stanovanjski projekt načrtujejo ob cesti Veljka Vlahoviča, a je bila decembra lani informacija, da je zanj treba še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. So pri tem projektu kakšne aktualne spremembe? Koliko stanovanj bo predvidenih v tem projektu? Realizacija še vedno velja 2020 do 2025?

Načrti Stanovanjskega sklada RS ob Cesti Veljka Vlahoviča se niso spremenili . V letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pristopil k izvedbi urbanistično arhitekturnega natečaja  na tej lokaciji. Izbrana natečajna rešitev bo strokovna podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.  Predvideno je okoli 400 najemnih stanovanj.  Tudi roki za realizacijo se niso spremenili.

Bodo stanovanja za prodajo ali najem?

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj, zato bodo tudi stanovanja, ki jih bo Stanovanjski sklad RS gradil v Mariboru prvenstveno namenjena najemu.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

pri Delu pripravljamo prispevek o stanovanjih za mlade. V ta namen bi potrebovala nekaj najnovejših podatkov (oziroma usmeritev do baz).

Zanima me:

1. Kako poteka postopek pridobitve neprofitnih stanovanj za mlade pri nas? Katere občine jih ponujajo?
2. Koliko neprofitnih stanovanj je na voljo vse skupaj? Koliko bi jih po vaši oceni še potrebovali?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Predlagamo, da se za informacije in podatke obrnete na pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Stanovanjski sektor oziroma na posamezne občine, saj SSRS ne vodi ali spremlja evidence in števila neprofitnih stanovanj  in / ali evidence stanovanj za mlade.

Na dan 21.3.2018 je bilo v lasti Stanovanjskega sklada RS 3.082 neprofitnih najemnih stanovanj in 105 stanovanj v brezplačni uporabi Stanovanjskega sklada RS, ki jih Sklad prav tako namenja za oddajo v najem. Stanovanjski sklad RS poleg tega trenutno razpolaga s 619 stanovanji za stroškovni najem. Stanovanja so namenjena vsem ciljnim skupinam.

Sklad ima objavljen tudi javni razpis za oddajo za mlade, ki je dostopen na povezavi: https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, glede vaših dodatnih vprašanj vam sporočamo naslednje:

1. Zanima me, če lahko KONKRETNO pojasnite za kakšne napake gre pri tožbi 581 lastnikov stanovanj na Mesarski ulici v Ljubljani in katera odvetniška pisarna zastopa tožeče stranke, torej lastnike stanovanj?

– Ali gre pri omenjenem primeru za prvo obravnavo na sodišču ali je bilo teh obravnav že več in koliko?

Gre za tožbo iz leta 2009. Tožečo stranko predstavlja upravnik SPL d.d. in 581 tožnikov etažnih lastnikov stanovanj v poslovno stanovanjskih objektih v Poljanskem predmestju  v Ljubljani – Mesarska ulica. Sklad je tožena stranka kot prodajalec stanovanj in vmesni kupec, stranski intervenient je Gradis skupina G d.d. v stečaju, ki je bil takrat investitor in izvajalec gradnje. Upravnika SPL d.d. in etažne lastnike zastopata  Odvetniška pisarna Ulčar in partnerji d.o.o. in odvetniška pisarna Zagorc d.o.o..  Tožba se glasi na odpravo napak. Vrednost zahtevka so po lastni oceni določili tožniki v tožbi. Ker ne razpolagamo z navedbo čistopisa napak, ki so se v postopku pravde spreminjale in so jih v tožbi navajali predlagatelji, vam konkretnih napak in pojasnil ne moremo posredovati. Naj pa navedemo, da so vezane na skupne dele in naprave, med pomembnejšimi so nadstreški, ki  jih je s podpisom PID-a  potrdil projektant Ofis Arhitekti, Projektivni Biro, d.o.o., s katerim Stanovanjski sklad RS ni imel pogodbenega razmerja in aktivna požarna zaščita, ki bi jo moral grajati upravnik SPL d.d. že ob prevzemu in zagotoviti varnost objekta, premoženja in zlasti stanovalcev ter uporabnikov.

V zadevi smo dne 21.08.2017 prejeli sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je ugodilo naši pritožbi zoper sodbo in (popravne) sklepe o začasni odredbi z dne 15.09.2015, 25.11.2015 in 05.02.2016  Pritožbeno sodišče je v sodbi poudarilo, da je prvostopno sodišče v ponovljenem postopku dolžno raziskati dejansko stanje v zvezi z pravočasnostjo grajanja napak in pravočasnostjo vložitve tožbe ter v ta namen predlagati tudi izvedbo predlaganih dokazov – zlasti z zaslišanjem prič. V tem tednu je bil v ponovljenem postopku izveden narok. Sodišče bo glede na navodila pritožbenega sodišča za vsako izmed uveljavljanih napak moralo ugotoviti,  ali je bila le-ta grajana pravočasno in ali je bila tudi tožba vložena znotraj enoletnega prekluzivnega roka. Sklad je ob tem v postopku opozarjal, da s strani upravnika SPL d.d. in etažnih lastnikov za odpravo napak ni bila unovčena bančna garancija, saj niso uspeli v postopku unovčenja preko notarja iz razlogov na njihovi strani.

2. V zvezi s tožbo Stanovanjskega sklada RS proti 167 etažnim lastnikom v Zelenem Gaju na Brdo me zanima ali gre za prvi primer, ko stanovanjski sklad toži  etažne lastnike? Če da, koliko je še tovrstnih tožb in za kakšne vrednosti gre? Posamično in skupaj!

Odgovor: Sklad nima drugih tovrstnih tožb / pravd na nobeni lokaciji.

3. Koliko odprtih oziroma vloženih tožb je na sodišču, ki jih je vložil stanovanjski sklad proti lastnikom stanovanj in v kakšnih vrednostih ter za katera stanovanjska naselja gre?

Odgovor:  Razen zgoraj pod točko 2 . navedene tožbe / pravde Stanovanjski sklad RS nima nobene druge pravde proti etažnim lastnikom na nobeni lokaciji. Odprta je le ena nepravdna zadeva za razdružitev solastnine in oblikovanje etažne lastnine v Dragomlju.

4. Koliko vloženih tožb je na sodišču, ko lastniki stanovanj tožijo stanovanjski sklad, v kakšnih vrednostih so te tožbe in  za katera stanovanjska naselja gre?

Odgovor: Proti Stanovanjskem skladu RS potekajo naslednje skupinske tožbe upravnika / etažnih lastnikov:

• Projekt Novi Dragomelj 1, Domžale, ena skupinska tožba /  pravda proti SSRS.  Vsebina: odprava napak na skupnih delih; Vrednost po tožbi: 1.043.235,51 EUR spp;

Stanje: zadeva je po odločanju na 2. stopnji vrnjena v odločanje na 1. stopnjo. Stranke se pogovarjajo tudi o možnosti poravnave, vezano na odprto nepravdno zadevo omenjeno v 3. točki zgoraj.

• Projekt Poljansko predmestje, Ljubljana, dve skupinski tožbi / pravdi, in sicer tista opisana pod točko 1. in dodatna tožba istih vlagateljev proti  Stanovanjskemu skladu RS  v vrednosti 87.572,89 EUR spp, kjer še ni bilo nobene obravnave.

• Projekt Tacenski dvori, Tacen, dve skupinski tožbi / pravdi. Ena skupinska zadeva za izpolnitev prodajne pogodbe in na odpravo napak,  ki je v fazi revizijskega odločanja Vrhovnega sodišča RS, vrednost primarnega in podrejenih zahtevkov skupno znaša 410.000 EUR. Druga skupinska zadeva, kjer je bil po za Sklad delno ugodni sodbi na 1. stopnji sklenjen sporazum z upravnikom in etažnimi lastniki o odpravi napak, in kjer se po zaključenih odpravah napak s strani Sklada, zahtevki iz tožbe s strani tožnikov in upravnika umikajo.

• Projekt Šalara II, Koper, ena skupinska tožba za odpravo napak in izvedena ena obravnava / narok. Vrednost 34.000 EUR spp. Izvedena dva naroka. Stranke se pogovarjajo o možnosti sporazumne ureditve spora.

• Projekt Perovo, Kamnik, ena skupinska tožba za odškodnino zaradi neodprave napak na skupnih delih in izvedena ena obravnava. Vrednost: 716.219,86 EUR spp. Stranke se pogovarjajo o možnosti sporazumne ureditve spora.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, prosim, če na Republiškem stanovanjskem skladu odgovorite na naslednja vprašanja:

Na okrožnem sodišču v Ljubljani je jutri,  15.3.2018 ob 8.30 pravdni postopek oziroma obravnava na kateri upravnik SPL d.d.  in stanovalci tožijo Republiški stanovanjski sklad in Gradis G  v višini 1 milijov evrov.

– Zanima me za kakšno vrsto tožbe gre oziroma  in ali drži, da gre za stanovalce na Mesarski ulici? Če ne, vas prosim, pojasnite kateri stanovalci tožijo sklad in zakaj?!
– Katera odvetniška družba zastopa republiški stanovanjski sklad v tem konkretnem pravdnem postopku?
– Zakaj znaša tožba kar milijon evrov?
–  Drži, da sicer Republiški stanovanjski sklad toži stanovalce v soseski Zeleni Gaj zaradi vnovčevanja bančne garancije zaradi odprave stvarnih napak? Kolikov tem primeru znaša tožbeni znesek in kdaj je razpisana obravnava?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovana, glede zadeve po kateri sprašujete vam sporočamo naslednje:

Gre za tožbo iz leta 2009. Tožečo stranko v predmetni zadevi  po kateri sprašujete predstavlja 581 tožnikov etažnih lastnikov stanovanj v poslovno stanovanjskih objektih v Poljanskem predmestju  v Ljubljani – Mesarska ulica. Sklad je tožena stranka kot prodajalec stanovanj in vmesni kupec, stranski intervenient je Gradis skupina G d.d., ki je bil investitor in izvajalec gradnje. Tožba se glasi na odpravo napak. Vrednost zahtevka so po lastni oceni določili tožniki v tožbi. Stanovanjski sklad zastopa Odvetniška  družba Čeferin in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o..

Stanovanjski sklad RS je v letu 2017 proti Upravniku  in 167 etažnim lastnikom v funkcionalni enoti F5.1 v soseski Zeleni Gaj na Brdu, vložil tožbo na ugotovitev neupravičenosti unovčitve bančne garancije in zaradi plačila 992.705,20 eurov. Obravnava še ni razpisana.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS