Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

JSS MOL Na Rakovi Jelši leta 2020 napoveduje prva zadružna stanovanja, ki so zgrajena po drugačnih načelih in cenejša (člani zadruge bi vplačali lastni delež, to je od pet do deset odstotkov vrednosti stanovanja, in mesečno plačevali tako imenovano stroškovno najemnino). Ali se po Sloveniji načrtujejo še drugi podobni projekti? Koliko bi po predvidevanjih znašale tovrstne najemnine?

Predvidevamo, da je na temo stanovanjskega zadružništva nekaj iniciativ, vendar Stanovanjski sklad RS o konkretnih načrtih ni seznanjen. Višina najemnine je običajno odvisna  od višine investicijskih vrednosti konkretnih stanovanjskih objektov v soodvisnosti od načina izvedbe, urbanističnih pogojev, tipologije stanovanj in podobno. Stanovanjski sklad RS bi lahko ob zagotovitvi ustreznih finančnih virov pripomogel s finančnimi spodbudami v obliki dolgoročnih stanovanjskih posojil.

Na nepremičninskem posvetu v Portorožu je gospod Remec omenil usmerjenost v povečanje števila najemniških stanovanj po stroškovni najemnini. Do leta 2020 nameravate ponuditi 2000 takih stanovanj, do leta 2025 pa še dodatnih 2000. Z večjo ponudbo javnih stanovanj za najem nameravate vplivati tudi na nižjo ceno tržnih najemnin. Trenutna višina stroškovnih najemnin v Ljubljani znaša 6 -7 evrov na kvadratni meter, približno toliko naj bi veljalo tudi za Koper.  Kje je ali bo mogoče najeti stanovanje po taki najemnini?

Stanovanjski sklad RS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah po Sloveniji.  Stroškovne najemnine v mejah med 6 in 7 eur na m2 so za stanovanja, ki so na lokacijah v Ljubljani, Borovnici, Kopru, Novem mestu in Kranju.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Katere  rešitve so še primerne za razreševanje stanovanjske problematike mladih in kaj v zvezi s tem načrtujete?

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center. S svojimi projekti Stanovanjski sklad RS kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike sledi svojemu cilju, skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše.

Več o projektu si lahko preberete na naši spletni strani:

https://ssrs.si/projekti/ljubljana-skupnost-za-mlade-gerbiceva-predstavitev-soseske/predstavitev-soseske/

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Kakšni so vaši načrti na področju stanovanjske gradnje po Sloveniji?

Eden od osnovnih ciljev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju SSRS) kot izvajalca nacionalne stanovanjske politike je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To SSRS zagotavlja z investicijskimi projekti in različnimi javnimi programi in pozivi za lokalne skupnosti in druge upravičence. V Poslovni politiki SSRS za obdobje 2017–2020 je jasno zastavljen cilj zagotoviti do 2000 novih najemnih stanovanj.

Poslovno politiko SSRS si lahko ogledate na povezavi:

https://ssrs.si/o-nas/poslovna-politika/

Kateri projekti so v gradnji? Kdaj bodo uresničeni? Koliko stanovanj bodo zagotovili? Kakšna bo njihova cena?

SSRS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Vse projekte in programe si lahko ogledate na naši spletni strani:

https://ssrs.si/

Ali boste v bližnji prihodnosti začeli graditi še kakšne večje projekte na področju stanovanjske gradnje? Če ne, zakaj ne? Če da, za kakšne projekte gre in kdaj lahko pričakujemo njihov začetek?

Kot smo že omenili, v Ljubljani bo do konca leta 2020 na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Prav tako v Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva. V Mariboru predvidevamo naslednje leto pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje prve faze 210 javnih najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V Kranju naslednje leto načrtujemo začetek gradnje 180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše. V tem in prejšnjem odgovoru navedene gradnje in načrti, tudi za pridobivanje do 500 novih javnih najemnih stanovanj, pridobivanje zemljišč za večstanovanjske gradnje in pridobivanje 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb, je del Poslovne politike SSRS od 2017 do 2020. Tam so predstavljene ključne strateške usmeritve delovanja SSRS glede na pravne in strokovne podlage, usmeritve in cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25, Uradni list RS, št. 92/2015) v njenem prvem srednjeročnem obdobju od leta 2017 do leta 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Zanima me, zakaj  stanovalci v Novem Dragomlju tožijo stanovanjski skladu RS in zakaj se tožba vleče že 15 let? Drži, da tožba izvira še iz časa, ko je stanovanjski sklad vodil Edvard Oven?

Predmetni postopek je bil začet s strani 151 kupcev 5. 4. 2006 in je vezan na projekt Novi Dragomelj 1 v Domžalah. Vrednost zahtevka, ki se sicer glasi na odpravo napak je 1.043.235,51 evra. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predmetne hiše in stanovanja kupil od družbe Etaline Inženiring, d. o. o.,  in so bila prodajana po javnem razpisu iz leta 2003. Sklad je takrat vodil gospod Edvard Oven.

Sodišče je na prvi stopnji izdalo vmesno sodbo, zoper katero sta obe stranki vložili pritožbo, sodba je bila razveljavljena. Višje sodišče je nato pritrdilo pritožbi SSRS in zavrnilo zahtevek glede odprave napak v stanovanjih.  Zadeva je ponovno na prvi stopnji samo še glede napak na skupnih prostorih, izvedensko mnenje in njegova dopolnitev sta izdelani, podane so pripombe na dopolnitev. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem SSRS mag. Črtomirjem Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge je SSRS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

2. Če gre za stvarne napake v stanovanjih in skupnih delih ter napravah (kar je pogosta tožba kupcev stanovanj) me zanima za kakšne konkretne stvarne napake gre? Prosim za konkretno pojasnitev tega primera!

Zadeva je bila pravnomočno zavrnjena glede napak v stanovanjih in se nanaša samo še na gradbene napake na skupnih delih.

Tam gre za različne sklope, za katere tožniki trdijo, da niso izvedeni ustrezno, med njimi so tako izvedba fasade in lesenih fasadnih oblog, odvodnjavanje pri skupnih vhodih, utrjenost terena pod terasami in drugi.

3. Katera izmed sprtih strank (morda stanovalci ali sklad) se je odločil za izvensodno poravnavo in do kdaj je rok za odgovor na izvensodno  poravnavo?

Predlog za sodno poravnavo je bil izražen s strani obeh strani na naroku dne 11. 4. 2018. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem Stanovanjskega sklada RS mag. Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge stanovalcev je Stanovanjski sklad RS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

4. Koliko sredstev je stanovanjski sklad od začetka tožbe do zdaj že namenil za odvetniške storitve v tem sodnem primeru? In, ali vas tudi v tem primeru, tako kot v ostalih primerih na sodiščih, zastopa odvetniška pisarna Čeferin?

Stroškov oziroma izdatkov ne vodimo po konkretnih sodnih postopkih, zato vam sporočamo zbirni podatek, da je Stanovanjski sklad RS v letih 2009 do 2017 za vse postopke in aktivnosti vezano na to lokacijo namenil za sodne stroške, storitve odvetnikov, notarjev, sodnih izvedencev in tolmačev 391.716,24 evra, za stroške sodišč v sodnih postopkih 224.581,22 evra in za odškodnine zaradi sodnih postopkov  460.263,50 evra, kar skupaj znese 1.076.560,96 evra.

V konkretnem sodnem postopku in v vseh postopkih vezanih na lokacijo Novi Dragomelj 1 Stanovanjski sklad RS zastopa Odvetniška pisarna Dobravc – Tatalovič & Kač.

Dodatno:

Po dogovoru z mag. Remcem vam dodatno sporočamo, da je izmed postopkov, glede katerih smo vam podali odgovor 16.3.2018 zaključen postopek vezan na lokacijo Kamnik, saj je bil sklenjen sporazum o odpravi napak, zaradi katerega so tožniki zahtevek v aprilu 2018 umaknili.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni!

Pri Časniku Finance preverjamo neuradne informacije novih projektih Stanovanjskega sklada.

Zanima nas:

1. Drži informacija, de je sklad za potrebe gradnje novih stanovanj kupil parcelo v Mestnem logu v Ljubljani, zraven študentskega naselja?

SSRS je predmetno zemljišče pridobil na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnine in sklepa Vlade RS.

2. V kolikor informacija drži, kakšna stanovanja bi gradili?

Na predmetni lokaciji v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi Resolucije Nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2025, bo nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti. V objektu je predviden Medgeneracijski center.

3. V kateri fazi je trenutno projekt?

Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

4. Komu bi bila prioritetno namenjena?

Mladim od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti.

5. Boste stanovanja prodajali ali oddajali?

Stanovanja so namenjena oddaji v stroškovni najem.

6. Kdaj naj bi se začela gradnja?

Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

7. Kdaj naj bi bil projekt zaključen?

Projekt naj bi bil zaključen v letu 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

– Zakaj v (samostojni) Sloveniji ni že prej (oziroma doslej) prišlo do gradnje zadružnih stanovanj, glede na to, da je obstajala ta tradicija, tako v socializmu kot pred 2. svetovno vojno? (Obenem pa so v drugih državah tovrstne prakse, na primer v Avstriji in Švici, dobro utečene in delujejo.)

Predvojna dobra praksa je bila avstrijska stanovanjska zadruga “Stan in dom” na Viču, ki pa je bila vezana na okoliške industrijske obrate v tuji lasti. Stanovanjske zadruge v socializmu so bile namenjene lažjemu pridobivanju zemljišč preko podjetij oz. organizacij (Litostroj, RTV, Murgle …) in skupinski nabavi gradbenega materiala brez davka, končni cilj pa je bila privatna in ne zadružna lastnina. Glede prenosa sistemskih rešitev, ki v tujini učinkovito delujejo, imamo pri nas očitno velike probleme, kot npr.: stečaji, prisilne poravnave, zemljiški dolg, slaba banka in če hočete tudi zadruge, bodisi zaradi kritične mase ali pa stanja etike in morale ter neugodnega poslovnega in finančnega okolja.

– Pod kakšnimi pogoji naj bi Stanovanjski sklad RS zagotovil posojilo za gradnjo stavbe v pilotnem projektu stanovanjske zadruge Zadrugator na Rakovi Jelši?

O pogojih financiranja je preuranjeno govoriti, saj je priprava pilotnega projekta še v začetni fazi. Marca 2018 je bilo dogovorjeno, da se prične s pripravo strokovnih izhodišča za uskladitev javnega poziva promotorjem, oba deležnika JSS MOL in SSRS pa izvedeta aktivnosti za uskladitev svojih izhodišč glede projekta, predvsem glede ciljev in vložkov ter vloge v projektu. Pogoji bodo odvisni tudi od razpoložljivih sredstev Sklada za delovanje v obdobju 2019-2020, ki so opredeljeni s Poslovnim in finančnim načrtom, ki je še v medresorski in vladni obravnavi. Na kateri lokaciji bi se pilotna stanovanjska zadruga gradila, še ni dokončno odločeno, prav tako ni znan zasebni partner, saj javno zasebno partnerstvo še ni objavljeno. S tem smo seznanili tudi Zadrugator-ja.

– Pred kratkim ste dejali, da bodo potrebne čim bolj preproste rešitve pri gradnji ter dovolj robustni in trajni materiali, gradnja pa naj bi stala okoli dva milijona evrov: Ali je to ekonomsko izvedljivo? Kje so možni največji prihranki v primerjavi s konvencionalno “tržno” gradnjo?

Glede na napovedano 5 – 10% lastno udeležbo najemnikov vidim smisel združevanja v zadrugi samo, če bodo najemnine nižje od naših stroškovnih najemnin za 1000 stanovanj v gradnji do 2020, kar pomeni, da morajo biti stroški gradnje in vzdrževanja še nižji, to pa omogočajo le enostavne projektne rešitve in masovno uporabljeni gradbeni materiali, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja.

– Stanovanjski sklad RS naj bi zadrugi Zadrugator zagotovil denar za gradnjo v obliki posojila. Vendar ste obenem tudi povedali, da vsi projekti javnih najemnih stanovanj in zadrug ne bodo uresničljivi, “če ne bo sistemskih virov” (od države oziroma vlade). Kaj to pomeni za ta konkretni projekt? Bo lahko izpeljan le s temi konkretnimi sredstvi? Ali obstajajo kakšna zagotovila za ta sredstva (in kolikšna naj bi bila)?

Stanovanjski sklad SSRS je finančno vzdržen do 2020, z dodatnim zadolževanjem do 30% kapitala in vpeljavo  stroškovne najemnine  za vsa javna najemna stanovanja pa predvidoma še nekaj dodatnih let, bolj natančno pa bo znano po zaključku študije finančne vzdržnosti SSRS do 2025, ki jo pripravljamo v sodelovanju z dr. Cirmanovo iz Ekonomske fakultete. Za sistemsko financiranje stanovanjskih zadrug  ali prav za kredit  za pilotni projekt zaenkrat nimamo predvidenih sredstev, možnosti financiranja pa so predvidene s Poslovnim in finančnim načrtom Stanovanjskega sklada RS za 2019 in 2020. Vsekakor pa bi kakršna koli sredstva Sklad dodelil ali izvedel javno zasebna partnerstva  na transparenten način in neposredna dodelitev posamezni zadrugi brez tega ni mogoča.

– Dejali ste še, da je “odprtih še nekaj vprašanj, med drugim zavarovanje za posojilo pri republiškem skladu in varovanje javnega interesa”. Ali lahko podrobneje pojasnite to navedbo?

Glede pogojev javno – zasebnega partnerstva smo  z JSS MOL naročili študijo, na osnovi katere bomo določili tudi ostale pogoje razpisa javno-zasebnega partnerstva za zadružno gradnjo.

– Pilotni projekt stanovanjske zadruge Zadrugator je eden izmed ukrepov v nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2020. Zakaj ste se ga lotili šele ob časovnem izteku programa?

V Re-NSP 2015-2025 pilotni projekt za stanovanjske zadruge sicer ni bil predviden, vendar smo zaradi priporočila MOP  pričeli izvajati aktivnosti za njegovo izvedbo pod pogojem, da se  našemu skladu zagotovi dolgoročni sistemski vir financiranja, do česar pa še ni prišlo. Najprej smo morali počakati na zaključke in usmeritve delovne skupine MOP, potem pa nekaj lokacij ni bilo sprejemljivih za predstavnike zadrug. Kot možna se trenutno kaže lokacija Rakova jelša.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

v Časniku Finance nas zanima kako se je razpletla prodaja stanovanj in vrstnih hiš v soseski Zeleni gaj na Brdu, ki so bila naprodaj prek elektronske dražbe.

Zanima me:

• Koliko stanovanj in vrstnih hiš in katere so bile prodane? Koliko

varščin je bilo vplačanih in kakšne so bile dosežene izklicna cene.

• Kako je SSRS zadovoljen z razpletom elektronskih dražb?
• Kdaj bo prodaja preostalih neprodanih stanovanj? Bodo cene na naslednji dražbi nižje? Če da, za koliko bodo cene nižje?
• Za katero stanovanje in katero vrstno hišo gre?
• Kakšna je bila izklicna cena omenjenih dveh nepremičnin? 

Odgovor na novinarska vprašanja:

Na elektronski javni dražbi je bila prodana ena vrstna hiša za katero sta bili izvedeni dve vplačili varščini – cena se je po izvedeni dražbi dvignila za 10.000 EUR oz. 2,5 % glede nad izklicno ceno.

Vplačana je bila tudi ena varščina za stanovanje iz funkcionalne enote 6.1, stranki je bila poslana v podpis prodajna pogodba po izklicni dražbeni ceni.

Glede na skupaj doseženo 2/3 realizacijo prodaje vseh dražjih stanovanj in vrstnih hiš  pričakujemo uspešen zaključek prodaje preko e-dražb do konca leta.

Na naslednji dražbi v juniju bodo izklicne cene standardnih atrijskih stanovanj iz funkcionalne enote F6.1 in vrstnih hiš iz funkcionalne enote F6.2  ostale nespremenjene. Izklicne cene dupleks stanovanj v bistveno dražji leseni in pasivni gradnji iz funkcionalne enote F3,  za katera na zadnji dražbi ni bilo dovolj interesa, pa bomo znižali do največ 10 %.

Stanovanje s komercialno oznako L6F010, z ID znakom 1723-10072-4  v izmeri 99,8 m2, uporabne površine 72,1 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 29, skupaj z dovozom na parc. št. 1393/81 v izmeri 23 m2 in atrijem s parc. št. 1393/85 v izmeri 60 m2, lastninskim deležem do 333/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št. 1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 166/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 284.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 259.360,73 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO PO IZKLICNI CENI

Vrstna hiša s komercialno oznako L6F028 v izmeri 223,7 m2, uporabne površine 131,9 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 34, stoječa na parc. št. 1393/104  k. o. 1723 – Vič, s številko stavbe 1723-10097, skupaj z lastninskim deležem do 1668/10000 na parc. št. 1393/108 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 556/10000 na parc. št. 1334/17 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 334/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št.1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 167/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 400.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 365.296,80 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO ZA 410.000,00 EUR, z vključenim DDV-jem.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarski vprašanji:

zanima me, zakaj je šel Stanovanjski sklad v tožbo zoper stanovalce soseske Brdo, ki so vnovčili bančno garancijo zaradi napak na objektih in zakaj ste se odločili za dvig neprofitnih najemnin?

Odgovor na novinarski vprašanji:

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad se je za tožbo zoper etažne lastnike v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani funkcionalna enota F5.1 in upravnika objektov odločil, ker so etažni lastniki preko upravnika unovčili bančno garancijo za odpravo skritih napak v garancijski dobi v celotnem znesku garancije, za kar po mnenju Sklada nimajo ustrezne podlage.

Iz drugega vprašanja ni razvidno na katere odločitve sklada se nanaša in zakaj bi se sklad odločal o dvigu neprofitne najemnine, ki je zakonsko določena. Za spremembo stanovanjskega zakona in ureditve neprofitnih najemnin oz. uvedbo stroškovne najemnine je zadolženo in pristojno Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, pripravljam članek o načrtovanju nove stanovanjske soseske v naselju Podlehnik in vas prosim za pomoč. Za odgovore vljudno prosim, če je seveda mogoče, do petka, 6. aprila. Hvala.

1. Nedavno (lani?) ste na vašem skladu izvedli anketo o tem, koliko stanovanj v naši državi primanjkuje. Prosim za kratko razlago, kako ste anketo izvedli, kdo jo je izpolnjeval, po kakšnih kriterijih so številno manjkajočih stanovanj ocenili, kakšen je bil odziv na anketo.

2. Prosim za rezultate te ankete po posameznih občinah.

3. Občina Podlehnik naj bi se z vašim skladom dogovarjala za gradnjo stanovanjske soseske v naselju Podlehnik. Na kakšen način bi vaš sklad pri tem lahko sodeloval, v kolikšnem deležu sofinanciral gradnjo?

4. Kdaj bi (po najbolj optimističnem scenariju) v Podlehniku lahko pričeli z gradnjo, od česa je to odvisno?

5. Bi v Podlehniku gradili neprofitna najemniška stanovanja ali stanovanja za odkup (ali oboje)?

6. Ali je mogoče vsaj približno oceniti, koliko bi znašali najemnina ali cena stanovanj v Podlehniku (od do, na kvadratni meter)? Kakšne so najemnine in cene vaših stanovanj po Sloveniji (od do, na kvadratni meter)?

7. Koliko neprofitnih stanovanj ima trenutno vaš sklad, koliko od tega jih je zasedenih?

8. Je te podatke mogoče dobiti tudi po posameznih občinah (zanima me predvsem Spodnje Podravje)?

9. Koliko stanovanj za odkup trenutno ponuja vaš sklad in v katerih občinah?

10. Kolikšno je zanimanje za stanovanja vašega sklada po vsej državi – tako za najem kot za nakup?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, glede vaših vprašanj vam podajamo naslednje odgovore:

Anketa je dostopna na povezavi: https://ssrs.si/novice/anketa-ssrs-2016-2017/    Vsebuje vse zaprošene podatke.

Podatki so bili evidentirani in obdelani po regijah in vrstah občin.

Občina Podlehnik je v marcu 2018 na SSRS predstavila načrtovano urbanistično gradnjo v občini Podlehnik. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predstavil programe, ki so trenutno odprti, in sicer:

–              Program sofinanciranja zagotavljanja JNS v letih 2016 do 2020

–              Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 in

–              Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj

Vsi so na voljo na spletni strani www.localhost/SSRS skupaj z relevantnimi dokumenti.

SSRS do tega trenutka še ni prejel nobene vloge s strani Občine Podlehnik na nobeno od zgornjih možnosti. Glede vprašanj 4, 5, 6 prosimo, da se obrnete na Občino Podlehnik, saj s podatki ne razpolagamo.

SSRS svoja neprofitna najemna stanovanja po Sloveniji oddaja po neprofitni najemnini, ki je določena skladno s SZ-1 in podzakonskimi predpisi dostopnimi na PISRS. Za njegova stanovanja v stroškovnem najemu so sklepi o določitvi najemnine na voljo na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ skupaj z drugo dokumentacijo.

SSRS je imel na dan 31. 12. 2017 v lasti 3.097 najemnih neprofitnih stanovanj, od tega 2 bivalni enoti v samskem domu v Ljubljani in 53 oskrbovanih stanovanj v Tolminu in Kobaridu. Stanovanja so razporejena po celotni Sloveniji, in sicer v 118 občinah oziroma v 12 regijah. Poleg tega ima še najemni stanovanjski fond v brezplačni uporabi Sklada, ki obsega na stanje 31. 12. 2017 skupno 121 stanovanj, in sicer 41 stanovanj Stanovanjske komisije Vlade RS, 9 stanovanj  Ministrstva za notranje zadeve in 71 stanovanj Ministrstva za obrambo. Stanovanja so lokacijsko razpršena po celotnem območju Republike Slovenije. Skupno število najemnih stanovanj se je v letu 2017 povečalo za 150 enot, in sicer iz 468 na 618 najemnih stanovanj. Za neprofitni najem stanovanj je interes zelo obsežno in imamo stanovanja oddana ves čas, ko niso v obnovi, postopkih za oddajo ali renoviranju. Podatki o oddajanju stanovanj v strokovnem najemu  in stanovanj za mlade so razvidni na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ – poročila o vsakokratnih izborih in  povezavi https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/aktualno/ .

SSRS ne vodi podatke o neprofitnih najemnih stanovanjih po posameznih občinah in drugih subjektih, saj za to ni pristojen, prav  tako ne razpolaga s temi podatki.

SSRS odkupuje stanovanja po Javnem poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj, ki je dostopen na spletni povezavi https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/

Okvirne cene in način določanja cen v odnosu do prejetih ponudb so  opredeljeni v javnem pozivu. SSRS od 31.12.2017 dalje ne prodaja več stanovanj preko javnih razpisov za prodajo novih stanovanj, saj se posveča oddaji v najem. Svoje poslovno nepotrebne nepremičnine prodaja preko javnih e-dražb, ki so na voljo na spletni povezavi  https://ssrs.si/javne-drazbe/ . Seznam razpoložljivih nepremičnin za prodajo  sprotno posodabljamo in je javno na voljo na omenjeni povezavi.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Stanovanjski sklad namerava 350 do 400 stanovanj zgraditi na območju med Šarhovo in Kamenškovo ulico.
Ali ste že pridobili gradbeno dovoljenje? Se morda kje zatika? Kdaj se bodo začela graditi stanovanja in kdaj je predvidena vselitev?

SSRS načrtuje na območju OPPN med Kamenškovo in Šarhovo zgraditi Stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 370 stanovanji  v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 210 stanovanj, v drugi pa 160. Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Objavljeno je bilo javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije, ki je v fazi izbora najugodnejše ponudbe. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape načrtujemo v letu 2018, začetek gradnje v začetku leta 2019.  Za gradnjo druge etape je del zemljišča še v pridobivanju od JMSS Maribor, s pripravo projektne dokumentacije bomo pričeli takoj po pridobitvi manjkajočega zemljišča.

Še en večji stanovanjski projekt načrtujejo ob cesti Veljka Vlahoviča, a je bila decembra lani informacija, da je zanj treba še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. So pri tem projektu kakšne aktualne spremembe? Koliko stanovanj bo predvidenih v tem projektu? Realizacija še vedno velja 2020 do 2025?

Načrti Stanovanjskega sklada RS ob Cesti Veljka Vlahoviča se niso spremenili . V letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pristopil k izvedbi urbanistično arhitekturnega natečaja  na tej lokaciji. Izbrana natečajna rešitev bo strokovna podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.  Predvideno je okoli 400 najemnih stanovanj.  Tudi roki za realizacijo se niso spremenili.

Bodo stanovanja za prodajo ali najem?

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj, zato bodo tudi stanovanja, ki jih bo Stanovanjski sklad RS gradil v Mariboru prvenstveno namenjena najemu.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

pri Delu pripravljamo prispevek o stanovanjih za mlade. V ta namen bi potrebovala nekaj najnovejših podatkov (oziroma usmeritev do baz).

Zanima me:

1. Kako poteka postopek pridobitve neprofitnih stanovanj za mlade pri nas? Katere občine jih ponujajo?
2. Koliko neprofitnih stanovanj je na voljo vse skupaj? Koliko bi jih po vaši oceni še potrebovali?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Predlagamo, da se za informacije in podatke obrnete na pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Stanovanjski sektor oziroma na posamezne občine, saj SSRS ne vodi ali spremlja evidence in števila neprofitnih stanovanj  in / ali evidence stanovanj za mlade.

Na dan 21.3.2018 je bilo v lasti Stanovanjskega sklada RS 3.082 neprofitnih najemnih stanovanj in 105 stanovanj v brezplačni uporabi Stanovanjskega sklada RS, ki jih Sklad prav tako namenja za oddajo v najem. Stanovanjski sklad RS poleg tega trenutno razpolaga s 619 stanovanji za stroškovni najem. Stanovanja so namenjena vsem ciljnim skupinam.

Sklad ima objavljen tudi javni razpis za oddajo za mlade, ki je dostopen na povezavi: https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS