Preskoči na vsebino Zemljevid strani

Novinarska vprašanja Delo

20. december 2023
PRIHODNOST IN NAČRTI

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

  1. Kje in koliko konkretno boste začeli graditi javna najemna stanovanja v Ljubljani v prihodnjem letu in leta 2025? Prosim za konkretne podatke: torej kje v Ljubljani boste gradili v letu 2024 in 2025, koliko stanovanj in kdaj jih boste začeli graditi?

V Ljubljani razvijamo Stanovanjsko sosesko Glince v Podutiku s 387 stanovanji v več fazah. Projektna dokumentacija DGD  je izdelana in vložena za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. Nadaljnji razvoj projekta je odvisen od postopka pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja in pravočasne komunalne ureditve območja s strani Mestne občine Ljubljana. Pridobitev gradbenega dovoljenja za vse faze gradnje predvidevamo v letu 2024. Začetek 1. faze gradnje s 60 stanovanji predvidevamo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja v letu 2025, začetek gradnje 2. in 3. faze soseske s 327 stanovanji predvidevamo po letu 2026, finančna sredstva za gradnjo 2. in 3. fazo še niso zagotovljena.

      2. Koliko denarja boste v prihodnjih dveh letih torej namenili za gradnjo javno najemnih stanovanj v prestolnici?

Investicijska vrednost projekta Glince Podutik je ocenjena na 85 mio EUR z DDV, z realizacijo v naslednjih petih letih. Od tega je v letih 2024 in 2025 v finančnem planu predvideno 18 mio EUR.

     3. Kdaj bo vseljivih 40 stanovanj na Dolgem mostu, kdaj je bil razpis in zakaj se je vselitev v ta stanovanja zavlekla?

Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale po predvidenem izboru najemnikov, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in plačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu. Razpis je bil objavljen dne 18.12.2023.

Stanovanjski sklad RS je s pristojnim ministrstvom usklajeval pogoje razpisa in način oddaje stanovanj, zato se je postopek oddaje stanovanj zavlekel. Poleg tega pa so bila do končne odločitve Ministrstva za solidarno prihodnost omenjena stanovanja na seznamu za izjemno dodelitev stanovanj v najem zaradi poplav in plazov po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).

    4. Koliko stanovanj v Ljubljani ima v lasti republiški stanovanjski sklad? Koliko znaša stroškovna najemnina za kvadratni meter? Koliko je denimo treba odšteti za najemnino v 2-sobnem   stanovanju v Ljubljani? Je višina najemnine odvisna tudi od lokacije stanovanj in starosti večstanovanjskega bloka? Če ne, zakaj ne? če da, zakaj?

Stanovanjski sklad RS ima v Ljubljani 1117 javnih najemnih stanovanj. Del stanovanj oz. skupno 334 Stanovanjski sklad RS  oddaja kot neprofitna najemna stanovanja, kjer je najemnina določena skladno z metodologijo za izračun neprofitne najemnine, skladno z določbami stanovanjskega zakona. Osnova za izračun je administrativno določena vrednost stanovanja, kjer bistveno vlogo predstavlja vrednost točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja. Povprečna mesečna neprofitna najemnina na območju Ljubljane znaša 335 EUR oz. 5 EUR na m2 neto stanovanjske površine. V izračunih po posameznih območjih je upoštevan različen lokacijski faktor. Poleg neprofitnih najemnih stanovanj Stanovanjski sklad RS oddaja še 773 tržnih najemnih stanovanj, kjer pa je najemnina stroškovna. Za razliko od neprofitne najemnine je osnova za izračun investicijska ali nabavna vrednost. Povprečna mesečna stroškovna najemnina v tržnih najemnih stanovanjih na območju Ljubljane je 529 EUR. Pri tržnih najemnih stanovanjih je treba upoštevati, da najemnina pri vseh vključuje tudi najem pripadajočih parkirnih mest. Gledano zgolj na neto uporabno stanovanjsko površino znaša najemnina 10 EUR mesečno na m2. Lokacijski faktor pri izračunavanju stroškovne najemnine ni potreben, saj predstavlja zgolj korekcijo pri izračunavanju neprofitne najemnine.

   5. Ali je  višina stroškovne najemnine odvisna tudi od tega, kje se nahaja stanovanje v lasti sklada? Je denimo treba za  povprečno 2- sobno stanovanje v Ljubljani odšteti več kot denimo v Mariboru?  Kolikšna je razlika in zakaj? Kakšno politiko ima torej republiški sklad glede višine stroškovne najemnine?

Pri izračunu višine neprofitne najemnine je upoštevan lokacijski faktor kar vpliva na višino najemnine glede na lokacijo. Lokacijski faktor za stanovanje je določen glede na lokacijo zemljiške parcele, na kateri stoji stavba in ga določi pristojno ministrstvo. Pri izračunu stroškovne najemnine, lokacijski faktor ni potreben, saj osnovo predstavlja investicijska vrednost ali nabavna vrednost. Razlika med stanovanjem v Ljubljani ali Mariboru je v tem primeru v višini investicijske vrednosti stanovanjskega objekta. Poudariti pa moramo, da je Stanovanjski sklad RS uspel pridobiti sredstva iz NOO (Načrt za okrevanje in odpornost), ki vplivajo na izbiro in določanje najemnine na projektih, kjer so v financiranju udeležena sredstva NOO. Pogoj za pridobitev sredstev NOO je tudi, da se najemna stanovanja oddajajo z neprofitno najemnino. Največ sredstev Stanovanjski sklad RS iz NOO pričakuje ravno za projekt v Mariboru, zato neposredna primerjava z najemnimi stanovanji v Ljubljani, kjer teh sredstev ni, ni najbolj na mestu. V Mariboru ima Stanovanjski sklad RS v oddaji 264 neprofitnih najemnih stanovanj, kjer je povprečna mesečna najemnina 273 EUR ali 4,4 EUR na m2 neto stanovanjske površine. Razliko s stanovanji v Ljubljani predstavlja predvsem nižji lokacijski faktor. V Mariboru ima Stanovanjski sklad RS v oddaji 502 tržnih najemih stanovanj, kjer povprečna najemnina znaša 367 EUR. Povprečna mesečna najemnina na m2 neto stanovanjske površine je 6 EUR, pri čemur razliko z Ljubljano predstavljajo nižje investicijske – nabavne vrednosti, zlati pa pridobitev sredstev NOO, ki določajo, da se pri oddaji teh stanovanj upošteva metodologija za izračun neprofitne najemnine.

   6. Država je letos dokapitalizirala republiški sklad v višini 25,5 milijona evrov, minister za solidarno prihodnost Maljevec pa je konec   novembra dejal, da bo država takoj po novem letu”  šla še v  drugo dokapitalizacijo. ” Hkrati je izrazil upanje, da bosta prihodnji leti še vsaj dve dokapitalizaciji sklada. To pomeni, da bi lahko sklad pridobil več kot 100 milijonov evrov dokapitalizacije.

In, ker republiški sklad sofinancira tudi gradnjo občinskih stanovanjskih skladov me zanima:

Koliko denarja od predvidenih 100 milijonov evrov bo torej v letu 2024 in 2025  republiški sklad namenil za sofinanciranje gradnje v Ljubljani?  Kje se bodo v Ljubljani torej s tem denarjem lahko gradila ta stanovanja in koliko jih bo, konkretno?  In, koliko konkretno denarja bo pri tem primaknil republiški stanovanjski sklad?

Na podlagi izhodišč in pogojev, ki so v usklajevanju med Ministrstvom za solidarno prihodnost in Ministrstvom za finance se predvideva priprava Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za leti 2024 in 2025 za lokalne skupnosti in njihove stanovanjske sklade. Sofinanciranje gradnje stanovanj v Ljubljani je možno preko navedenega Programa in je predvsem odvisno od števila in stopnje pripravljenosti posameznih projektov ter interesa občinskega sklada Mestne občine Ljubljana za sodelovanje.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

04. julij 2024

Novinarska vprašanja Maribor info

MARIBOR POBREŽJE
20. junij 2024

Novinarska vprašanja Glas gospodarstva

NAČRTI IN INVESTICIJE
20. junij 2024

Novinarska vprašanja Maribor 24

GRADNJA V MARIBORU
17. junij 2024

Novinarska vprašanja Dnevnik

FINANCIRANJE