Spoštovani.
V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.
Za tednik Demokracija pripravljam članek o neprofitnih stanovanjih, zato bi potrebovala vašo izjavo. Direktor republiškega stanovanjskega sklada gospod črtomir Remec je v prispevku na spletnem portalu dnevnik.si izpostavil, da so neprofitne najemnine absolutno prenizke in niso v razmerju z rastjo plač in dejanskih stroškov, zato me zanima, kakšno rešitev predlagate, da bi se cene uskladile?
Za koliko odstotkov bi bile potem cene neprofitnih stanovanj višje? Kaj ta cena pomeni glede na cene tržnih najemnin?
Verjetno se vprašanje nanaša na višino neprofitne najemnine. Neprofitna najemnina je administrativno določena, ne glede na cenovna gibanja in strošek pridobitve stanovanja. Višina najemnine je nespremenjena že od leta 2003, osnova za izračun najemnine pa je praktično zgolj GOI cena. Od uvedbe evra v letu 2007 se neprofitna najemnina ne usklajuje niti s tečajem, ki je bil določen kot element revalorizacije. V času od 2007 je neprofitna najemnina nespremenjena ali pa celo nižja glede na to da se fond neprofitnih stanovanj stara. V tem času se je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji povišal za 51 %, povprečna neto plača za 26 %, inflacija za 17%. Indeksi gibanja cen gradbenih proizvodov so se v enakem obdobju tudi povišali za preko 40%. če želimo ohraniti fond javnih najemnih stanovanj, bo potrebno uskladiti tudi te »socialne« najemnine. Lastniki neprofitnih najemnih stanovanj tako mesečno izgubljajo po en milijon evrov, katere bi lahko vlagali v povečanje števila najemnih stanovanj, v izboljšano energijsko učinkovitost in ohranjanje kakovosti najemnih stanovanj. če pa bi želeli ohraniti nizke najemnine, pa bo potrebno subjektom, ki zagotavljajo javna najemna stanovanja, zagotoviti finančne vire (nepovratne), ki bodo omogočali izgradnjo kakovostnega najemnega fonda ter izboljšanje obstoječega.
Tržne najemnine se prilagajajo povpraševanju na najemnih trgih in so manj odvisne od stroškov nabave oz. drugih administrativnih določb. Zakonitosti trga določajo ali tržna najemnina presega stroškovno najemnino ali pa je celo nižja od neprofitne najemnine.
V javnosti se je pojavil tudi izraz stroškovna najemnina, ki bi nadomestila neprofitno? V čem bi se razlikovali?
Stroškovna najemnina je v soodvisnosti od višine investicijske vrednosti nabave najemnega stanovanja. Stroškovna najemnina torej v nekem še obvladljivem obdobju povrne vložke investitorju ter omogoča normalno poslovanje in upravljanje z nepremičnino. Neprofitna najemnina je izračunana po metodologiji in ne razlikuje stanovanj po lokacijah. Neprofitna najemnina po ekonomski logiki sedaj opravičuje vložek do približno 970 €UR/m2 stanovanjske površine (nabavna vrednost).
Pogosti so tudi očitki, da se upravičencev do neprofitnih stanovanj na daljši rok ne preverja. Ali se tudi v sistemu nadzora pripravljajo kakšne spremembe?
Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve je 27.10.2016 podalo v medresorsko obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona v katerem ureja tudi to vprašanje.
Po sedanji ureditvi (90. in 195. člen SZ-1) je mogoče preverjati izpolnjevanje pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem le za najemnike neprofitnih stanovanj, ki so stanovanje pridobili po uveljavitvi SZ-1 (14. 10. 2003). Posledično se nekaterih neprofitnih najemnih razmerij ne bi nikoli preverjalo, ne glede na to, da številni najemniki (iz časa pred 14. 10. 2003) dejansko ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem. S spremembo bi naj se izenačili vsi najemniki v javnih neprofitnih najemnih stanovanjih. Izenačitev bi pomenila le možnost preverjanja in posledično spremembo neprofitne najemnine v tržno, ne pa tudi prenehanje najemnega razmerja.
Pri tem bi Vas še prosila za splošne podatke o republiškem skladu. S koliko neprofitnimi stanovanji trenutno razpolagate, ali povpraševanje po neprofitnih stanovanjih narašča, itd.
Stanovanjski sklad RS trenutno razpolaga s 3.430 najemnimi stanovanji po vsej Sloveniji. Sklad namerava do leta 2020 s programom sofinanciranja, ki je v veljavi od junija 2016, skupaj s potencialnimi prijavitelji na Program zagotoviti do 500 novih javnih najemnih stanovanj. Po razgovorih, ki jih imamo s potencialnimi prijavitelji so posamezne lokalne skupnosti (zlasti mestne občine) ta problem zaznale že pred leti in ga še vedno zaznavajo, nekaj potreb pa se kaže tudi v drugih – manjših lokalnih skupnostih. Veseli nas tudi, da smo po predstavitvenem posvetu Programa in izvedenih delavnicah v zvezi z njim (več info na povezavi https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020) prejeli tudi že prve odzive lokalnih skupnostih.
Lepo pozdravljeni,
Stanovanjski sklad RS