Spoštovani,
vezano na vaša vprašanja vam najprej podajamo pojasnilo in nato odgovore:
Pojasnilo: Zaradi omejitev dodatnega zaposlovanja za Stanovanjski sklad RS, ki so podane s strani ustanovitelja Republike Slovenije, ki jo predstavlja Vlada RS preko vsakokratnega ministrstva prisojnega za stanovanjske zadeve, predstavlja nezadostno število zaposlenih na Skladu že sedaj kritični dejavnik tveganja za delovanje Sklada. Na potrebe po dodatnih kadrovskih okrepitvah za izvajanje projektov in dejavnosti za katere je Sklad pridobil med drugim tudi posojili v višini 120 milijonov evrov je Sklad opozorila tudi Razvojna banka sveta Evrope (CEB), ki zahteva pri vseh sofinanciranih projektih svojih partnerjev ustrezno kadrovsko podporo izvajanju – implementaciji projektov, spremljanju, monitoringu in poročanju. Sklad je na potrebo po dodatnih zaposlitvah za Stanovanjski sklad RS v okviru Zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) za osebe javnega prava pristojne organe tudi v letu 2022 večkrat opozoril, vendar do danes nismo prejeli odobritve dodatnih zaposlitev. Za zmanjšanje poslovnih in operativnih tveganj poslovanja ter nemoteno delovanje Stanovanjskega sklada RS v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti ter za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno nujno povečanje dovoljenega števila zaposlenih na Stanovanjskem skladu RS v letih 2023 in 2024 za dodatnih deset (10) oseb v Zbirnem kadrovskem načrtu za osebe javnega prava iz pristojnosti ministrstva pristojnega za stanovanjske zadeve, in sicer iz 45 na 55 oseb, saj sicer Stanovanjski sklad RS ne bo mogel učinkovito izpolnjevati zakonskih in pogodbenih obveznosti. Namen novih zaposlitev: zagotovitev nemotenega in neprekinjenega izvajanja pristojnosti (dejavnosti, procesov, projektov, resolucij, programov, ukrepov in nalog) Stanovanjskega sklada RS določenih v 148. členu Stanovanjskega zakona, z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskim programom za obdobje 2015-2025, Nacionalnim programom za Rome za obdobje 2021-2030 (NPUR 2021-2030 – cilj 5.2.2.1), Resolucijo o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba« (ReDP18-28, Ur. l. RS, št. 15/2018 – deloma ukrepi 3.3.1, 3.9.1 in 3.9.2); Zakonom o centralnem kreditnem registru (Ur. list RS, št. 77/2016) – člansko delovanje Sklada v sistemu Banke Slovenije SISBON in SISBIZ; s Poslovno politiko Sklada za obdobje 2021-2025 in Poslovnim in finančnim načrtom Sklada za leti 2023 in 2024, ki sta še v postopku sprejemanja. Financiranje novih zaposlitev: Sklad ni posredni proračunski porabnik, ki bi se pretežno financiral iz proračuna RS in nima sistemskega finančnega vira iz proračuna RS. Sklad kot osrednja državna institucija za financiranje stanovanjske oskrbe glede na finančna in druga sredstva, predvidena v proračunu države in Sklada, v okviru lastnih razpoložljivih sredstev, spodbuja stanovanjsko gradnjo, prenovo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, pri čemer ne opravlja pridobitne dejavnosti s ciljem maksimiranja dobička, temveč za dosego zastavljenih ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen. Število zaposlenih na Skladu ne vpliva na proračunsko porabo države, saj se vsa sredstva za plačila zaposlenim na Stanovanjskem skladu RS za izvajanje vseh nalog zagotavljajo izključno iz sredstev Sklada kot pravne osebe in ne iz proračuna RS. Za leto 2023 in 2024 bodo sredstva za plače zagotovljena v Poslovnim in finančnim načrtom Sklada za leti 2023 in 2024. Glede na navedeno povečanje števila zaposlitev za deset (10) oseb ne bi in ne bo obremenilo proračun države. Razlogi povečanja: bistveno povečanje števila projektov zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, in sicer z lastnimi projekti Stanovanjskega sklada RS, projekti po programu zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter projekti po programu zagotavljanja bivanja za starejše in javnem pozivu za nakup zemljišč in stanovanj in posledično povečanje števila najemnih stanovanj, najemnih razmerij in vseh poslovnih procesov povezanih z dejavnostjo oddaje stanovanj; uresničevanje pogodbenih obveznosti gradnje, spremljanja gradnje, poročanja o projektih, oddaje in vzdrževanja stanovanj vezanih na posojili Razvojne banke sveta Evrope (CEB) – posojilna pogodba z dne 10.4.2019 in posojilna pogodba z dne 27.5.2022 za skupno 120 mio EUR za izgradnjo preko 1.700 javnih najemnih stanovanj. Obe pogodbi je potrdila Vlada RS in je podalo soglasje k njim ministrstvo za finance. Zahteva zagotovitev ustrezne kadrovske podpore izhaja iz pogodbenih zahtev CEB; uresničevanje obveznosti vezanih na odobrena nepovratna evropska sredstva v znesku 38.254.403,76 Skladu z odločbami o sofinanciranju za 11 projektov zagotavljanja javnih najemnih stanovanj po Javnem razpisu za dodelitev sredstev s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj z dne 11.4.2022. Zaključek gradnje 714 stanovanj ( od tega 136 za starejše) do konca leta 2024 ter ugotovitve Računskega sodišča RS v revizijskem poročilu Izvajanje stanovanjske politike v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2021 z dne 16.12.2022 (zlasti poglavje 2.2.1.2.d), ki izkazujejo, da je bilo obdobje v času od 1.1.2015 do 30.6.2021 minimalno in ni sledilo potrebam delovanja sklada zaradi česar so vsak dan večja tveganja poslovanja.
koliko kadrov manjka Stanovanjskemu skladu, zlasti upoštevajoč nove naloge nosilca stanovanjske gradnje?
kakšne profile bi rabili?
Načrt Vlade RS za povečanje stanovanjskega sklada v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Načrt) še ni javno podrobno predstavljen in sprejet ter z morebitnimi novimi dejavnostmi, nalogami, finančnimi sredstvi, razpoložljivimi kadrovskimi povečanji Stanovanjski sklad RS posledično še ni seznanjen s strani ustanovitelja oziroma pristojnega ministrstva za stanovanjske zadeve. Glede na navedeno Sklad še ne more oceniti koliko in kakšnih kadrov bi Sklad potreboval za izvajanje Načrta. Ko bo Načrt sprejet ga bo Sklad preučil in izvedel analize za potrebe njegove implementacije ter ocenil kakšne bi bile finančne posledice. Naj izpostavimo, da Sklad nima sistemskega financiranja in da vse stroške za plače zaposlenih (odhodki za plače in druge stroške zaposlenih ter socialne prispevke) in administrativne stroške svojega delovanja (razen del določenih stroškov iz naslova izvajanja javne najemne službe po noveli SZ-1E) Sklad v celoti zagotavlja sam iz svojega delovanja in se ne financira iz proračuna Republike Slovenije, čeprav je v celoti v javni lasti in je glavni izvajalec stanovanjske politike države po ReNSP15-25, izvajalec ukrepov po resolucijah za družine, za mlade, za Rome, izvajalec po javnem pooblastilu po posebnih zakonskih določbah npr. za odpravo posledic po potresih itd
koliko so plače na SSRS (od-do) in ali so privlačne za potrebne kadre?
Podatke o izplačanih plačah in druge vrste objav v zvezi s plačami v javnem sektorju iz sistema ISPAP objavlja pristojno ministrstvo: Pregled in analiza podatkov ISPAP (MJU, portal plač javnega sektorja)
Podatki o plačah v Stanovanjskem skladu RS so na voljo na povezavi: Portal plač JS (gov.si)
Sklad se pri izvajanju povpraševanj za nadomestne zaposlitve ob odhodih zaposlenih oz. porodniških nadomeščanjih (delo za določen čas) srečuje s težavo, da se na razpise sicer prijavijo tudi določeni ustrezno usposobljeni in izkušeni kadri, vendar pa so plačne omejitve, omejitve nagrajevanja in napredovanja, odsotnost božičnic, odsotnost dodatkov ter omejitve iz javnih razmerij zaposlovanja, nestimulativne in neprivlačne, saj so lahko kot ustrezno usposobljeni kadri bolje plačani v zasebnem sektorju. Tako se kljub izbiri s strani Sklada raje odločijo, da ne pridejo na Stanovanjski sklad RS. Prav tako se Sklad srečuje s težavo, da kadri pri njem pridobijo izkušnje, znanja, se usposobijo, potem pa zaradi boljših plačil odhajajo v zasebni sektor, kar nas še posebej žalosti.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS