Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
- Koliko ponudb zasebnih lastnikov za oddajanje stanovanja prek javne najemne službe ste dobili v letu 2022?
- Koliko ponudb ste potrdili?
Na razpis se je odzvalo 30 ponudnikov, s šestimi je sklad sklenil najemne pogodbe, s preostalimi ponudniki pa sklad ni uspel skleniti najemne pogodbe, saj vloge niso bile ustrezne ali pa ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov glede višine najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji
- Koliko stanovanj, pridobljenih prek javne najemne službe je bilo oddanih v najem?
Na voljo za podnajem je bilo v letu 2022 pet stanovanj in sicer po eno v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Litiji in Črni na Koroškem ter hiša v Moravčah. Vsa stanovanja v sklopu javnem najemne službe so že oddana v podnajem. Mesečna neprofitna najemnina stanovanj in hiš se giblje od 114 eur do 304 eur mesečno, njihova kvadratura pa od 36 m2 do 106 m2.
- Koliko so znašali stroški delovanja javne najemne službe v letu 2022?
Financiranje JNS je urejeno z določbo 148.f. člena SZ-1 in 6. člena Uredbe o izvajanju javnega najema. Dne 1. 12. 2021 je bila sklenjena Pogodba o prenosu sredstev za sofinanciranje javnega najema stanovanj 2550-21-550210 in dne 31. 3. 2022 Aneks št. 1 k osnovni pogodbi. Dne 6. 4. 2022 je bil posredovan na MOP zahtevek za nakazilo št. 007-7-2020 za leto 2021 v višini 272.201 evrov, ki je bil plačan dne 16. 5. 2022. Dne 29. 11. 2022 je bil sklenjen Aneks št. 2 k osnovni pogodbi in dne 30. 11. 2022 posredovan na MOP zahtevek za nakazilo št. 007-7-2020 za leto 2022 v višini 49.502 evra, ki je bil plačan 30. 12. 2022. Vsi stroški za pripravo in izvajanje JNS, ki niso zajeti s Pogodbo o prenosu sredstev za sofinanciranje javnega najema stanovanj in aneksoma št. 1 in 2 se financirajo iz lastnih sredstev Sklada.
- Kot izhaja iz dokumentov, je bil cilj vlade v prvem letu delovanja JNS pridobiti 100 najemnih stanovanj. Če ta cilj ni bil dosežen, me zanima, kateri so po vaših opažanjih razlogi za to?
Pri izvajanju JNS se sklad srečuje s precej izzivi, saj si lastniki nepremičnin predstavljajo postopek in samo oddajo v javni najem ter podnajem bistveno enostavnejše kot v resnici to za njih je. Lastniki morajo za oddajo popolne ponudbe priložiti obvezno: gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, energetsko izkaznico in dokazilo o lastništvu. Največjo težavo predstavlja uporabno dovoljenje, saj ga večina objektov, predvsem starejših nima, lastniki pa ne želijo izvesti postopkov skladno z zakonodajo o graditvi objektov za pridobitev takih dovoljenj. Ovira so tudi neurejene zemljiškoknjižne zadeve, neobstoječe energetske izkaznice, neurejeni podatki o površinah stanovanj v katastru stavb in neprimernost stanovanj za najem zaradi nevzdrževanosti (primernost stanovanja po določbah 10. člena SZ-1).
Pri samem delu javne najemne službe ne zaznavamo težav v procesnem smislu, vendar pa občutimo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja za ta instrument. Največji izzivi se pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS