Novinarska vprašanja Svet24.si

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja, ki smo jih prejeli dne 23.3.2022 vam posredujemo naše odgovore.

V kolikšni meri bodo izpolnjeni cilji zadani v stanovanjskem programu 2015-2025?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za ugotavljanje izpolnjevanja ciljev določenih v ReNSP15-25, ki je strateški dokument države na področju stanovanjske politike ter je le eden od izvajalcev tega strateškega dokumenta. Prav tako izpolnjevanja ciljev po ReNSP15-25, kjer deluje sam kot glavni izvajalec ReNSP15-25 na strani države še ne more podati, ker je to še preuranjeno. ReNSP15-25  namreč oblikuje aktivno stanovanjsko politiko, s katero država prispeva k doseganju ciljev, zastavljenih v svojih razvojnih, prostorskih in socialnih razvojnih programih, k ureditvi razmer na stanovanjskem področju in k dolgoročnemu zagotavljanju kakovosti bivanja za vse prebivalce. Za vse akterje izpostavlja štiri glavne cilje za oblikovanje učinkovite in uravnotežene stanovanjske oskrbe. Dokument se osredotoča na štiri področja, na katerih naj bi bili izvedeni prioritetni projekti za stabilizacijo razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. Izvajanje ukrepov je postopno, pri čemer bi morale biti najprej izvedene aktivnosti za vzpostavitev pogojev za uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Izvajanje Nacionalnega stanovanjskega programa spremljajo pristojne institucije preko v dokumentu opredeljenih kazalnikov, ki se vežejo tako na izvajanje ukrepov in aktivnosti kakor tudi na štiri osnovne cilje. Doseganje zastavljenih ciljev po ReNSP15-25 za celotno državo in vse akterje zajema Poročilo o  izvajanju ReNSP15-25 za obdobje 2016-2020, ki ga je sprejela Vlada RS 11.11.2021 (ki ga prilagamo), preostanek bo preverjen ob koncu izvajanja programa s strani pristojnih institucij.

Posredujemo podatke o projektih Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2015 – 2022 (zaključek projektov do konca leta 2022) v okviru katerih bo zagotovljeno skupaj 2.204 stanovanjskih enot  v sklopu lastnih investicij, nakupov stanovanj po Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj ter pridobitve po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe. Podrobnejši podatki so v spodnji tabeli.

V sklopu lastnih investicij Stanovanjskega sklada RS je nadalje v gradnji in pripravi za gradnjo od leta 2023 do leta 2025/2026 – okvirno 720 stanovanj na lokacijah po celi Sloveniji (Ljubljana, Koper, Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava). V pripravi za gradnjo po letu 2025 je še dodatno okvirno 1170 stanovanjskih enot (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Lendava, Dragomelj).  Iz naslova programov sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj bo v letu 2023 zagotovljeno dodatnih 135 stanovanjskih enot (Koper, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Trbovlje), do leta 2025 je planirano sofinanciranje do 200 stanovanjskih enot. Stanovanjski sklad RS je za namene nakupa in izgradnje najemnih stanovanj v letu 2021 namenil 76 mio EUR, od tega 23,5 mio za nakupe, preostalo za gradnjo v okviru lastnih projektov. V letu 2022 ima Stanovanjski sklad RS za investicije predvideno 48,3 mio EUR, od tega 15 mio evrov za nakupe, v preostalem delu za gradnjo v okviru lastnih projektov.

Realizacija lastnih investicij Sklada in investicij sofinanciranih s strani Sklada po programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot in programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe ter javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj je odvisna od zagotovitve sistemskega virov financiranja, ki bodo na voljo Stanovanjskemu skladu RS, višjega obsega zadolževanja (ki ga je Sklad pridobil s SZ-1E) ter izvedbe učinkovitih ukrepov stanovanjske politike na strani države po akcijskem programu k ReNSP15-25 (priloga št. 1).  Priprava in izvedba projektov gradnje stanovanj zahteva večletno časovno obdobje, ki vključuje vse postopke od nabave in priprave zemljišča, urbanistično urejanje, komunalna in prometna ureditev, pridobitev projektov in dovoljenj, izbire izvajalca gradnje, gibanj na nepremičninskem trgu, področju gradbeništva in cen materialov, kot tudi zakonodaje in finančnih ter kadrovskih virov. Ne glede na način zagotavljanja stanovanj je dejavnost Stanovanjskega sklada RS  bila v preteklem srednjeročnem obdobju usmerjena v pripravo in izvajanje investicij, ter realizaciji projektov v sklopu programov in pozivov,  ki so se rezultirale v večjem številu dokončanih stanovanj v zadnjih dveh letih.  Ob tem je potrebno poudariti, da stanovanjska politika države pomeni obliko javnega posega na stanovanjsko področje in ni ločena politika, saj deluje v funkciji spodbujanja in podpore gospodarskemu razvoju ter razvoju celotne družbe, v smislu ohranjanja prebivalstva in zagotavljanja kakovostnega življenjskega okolja prebivalcem. Nacionalni stanovanjski program pa je integralen dokument, zato se za njegovo učinkovito izvajanje zavezuje celotna Vlada Republike Slovenije, zlasti resorji na področju financ, sociale, gospodarskega razvoja in prostora. K uspešni izvedbi programa bodo z učinkovito zemljiško politiko in zagotavljanjem zadostnih količin komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo, zlasti javnih najemnih stanovanj, prispevale lokalne skupnosti.

Koliko stanovanj je v tem času  (2015-2022) dal na trg republiški stanovanjski sklad (najemnih in lastniških)?

Na dan 31.12.2015 je imel Stanovanjski sklad RS za oddajo v stroškovni najem na voljo 466 stanovanj, na dan 31.12.2021 pa 1.006 stanovanj.  V letu 2022 je Stanovanjski sklad RS fond stroškovnih najemnih stanovanj povečal še za 473 stanovanj v soseski Novo Brdo, skupaj ima tako trenutno na voljo 1.479 stanovanj za oddajo v stroškovni najem. Dodatno ima Stanovanjski sklad RS na voljo še 109 bivalnih enot s 171 posteljami v Skupnosti za mlade – Gerbičeva v Ljubljani. Bivalne enote oz. postelje so namenjene vsem mladim med 18. in dopolnjenim 29. letom starosti, ki se soočajo z reševanjem prvega stanovanjskega vprašanja.

Za neprofitni najem je imel Sklad v letu 2015 na voljo 3.271 stanovanj in na dan 31.12.2021 3.076 stanovanj.

Od leta 2015 je Stanovanjski sklad RS preko razpisa prodal 53 stanovanj v Borovnici ter 24 stanovanj v Novem mestu. V soseski Zeleni Gaj na Brdu je Sklad prodal 487 stanovanj in 18 stanovanjskih hiš (od 2014 dalje). Od 1.1.2017 dalje pa Stanovanjski sklad RS ne gradi več stanovanj za prodajo na trgu, temveč preko različnih razpisov in pozivov ter z lastno gradnjo pridobiva stanovanja za oddajo v najem različnim populacijam (mladi, mlade družine, družine, starejši), kar mu narekuje tudi Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Prodaja le še stara in za obnovo oz. nadaljnja vlaganja Sklada neprimerna stanovanja.

Koliko jih še nameravate do konca obdobja (do 2025)?

Odgovor je podan v prvem in drugem vprašanju.

Kakšni so prvi rezultati vzpostavitve javne najemniške službe? Koliko najemodajalcev je že pristopilo?

Pri Stanovanjskem skladu RS je od sprejema in uveljavitve SZ-1E in Uredbe o izvajanju javnega najema s 1.1.2022 aktivno zaživela Služba za javni najem stanovanj, kjer smo še istega meseca, natančneje 31.1.2022, pripravili in javno objavili Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj. Trenutno smo prejeli 11 ponudb, od tega 8 popolnih, pri katerih so najemodajalci stanovanj k oddaji ponudbe priložili vso potrebno dokumentacijo. Za 2 popolni ponudbi je Stanovanjski sklad že sprejel Sklep o sprejetju ponudbe, kar pomeni, da sta ti dve ponudbi že v fazi podpisovanja najemne pogodbe s Skladom. Po sklenitvi pogodb z najemodajalci in primopredajah ter pripravi stanovanj za najem bo objavljen javni razpis za oddajo v podnajem, ki je še v pripravi. Poleg navedenega dnevno prejemamo kar nekaj klicev in mailov z vprašanji po informacijah o tem institutu.

Kje vidite največje težave na stanovanjskem trgu?

• Stanovanjska zakonodaja (kljub spremembam SZ-1D v letu 2019 in SZ-1E v letu 2021) ni v celoti uzakonila sprememb, ki jih je napovedala oziroma določila ReNSP15-25, kar se odraža pri izvajanju ReNSP15-25.
• V Slovenji je še veliko praznih stanovanj, ki jih je mogoče aktivirati. Predmetna problematika bi se lahko deloma uredila z Zakonom o davku na nepremičnine, ki še ni sprejet, če bi vseboval ustrezne določbe / spodbude ter z Javno najemno službo, ki je zaživela šele 1.1.2022, pri čemer bi lahko  bil instrument bil oblikovan še bolj stimulativno, kot sta to uredila SZ-1E in Uredba o izvajanju javnega najema.
• Na stanovanjskem trgu je še vedno zaznano povpraševanje nad ponudbo najemnih stanovanj. Potrebno bi bilo pridobiti novo PROSO (sedanji dokument je iz novembra 2016), saj so se razmere v času od sprejema močno spremenile in podatki niso več ažurni. Po podatkih Ankete Stanovanjskega sklada RS 2020/2021 so se potrebe po stanovanjih močno povečale. Rezultati ankete so dostopni na povezavi: https://ssrs.si/wp-content/uploads/2021/09/POROCILO-ANKETA-SSRS-2020-2021-.pdf
• V Sloveniji 213 občin, med katerimi jih ima 12 status mestne občine. Številne občine nimajo sprejetega stanovanjskega programa, kar ne vpliva pozitivno na urejanje stanovanjskih vprašanj in zadovoljevanje stanovanjskih potreb v Sloveniji.
• V letih 2015 do 2022 se novi oziroma alternativni modeli zagotavljanja bivanja za različne skupine prebivalstva niso uspešno uveljavili (npr. stanovanjske zadruge, skupnosti za starejše, različni načini zagotavljanja bivalnih enot), prav tako niso bile uveljavljene spodbude (npr. stanovanjski dodatek). Opomba: Kljub vsem pomanjkljivostim je npr. Stanovanjski sklad RS v tem času uspel dokončati pilotni projekt Skupnost za mlade Gerbičeva.
• Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21) je javnim investitorjem prinesla dodatne obremenitve vezane na leseno gradnjo, kar stroške gradnje še poveča.
• Z namenom zajezitve epidemije in omilitve njenih posledic je Vlada RS sprejela dva zakona, in sicer Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ter Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Z določbama 91. člena ZIUZEOP ter 116. člena ZIUPOPDVE, ki sta imela namen, da se zaradi izrednih razmer s temi ukrepi pomaga gradbenim družbam, da bi kljub epidemiji brez finančnih posledic zaradi zamud izpeljali projekte in ohranili delovna mesta, so javni investitorji soočeni z aktivnostmi izvajalcev, ki na podlagi navedenih določb naročnikom podajajo zahteve za  podaljševanje roka dokončanja del za celotni čas trajanja epidemije, čeprav to za dokončanje projekta dejansko na gradbiščih ni potrebno ali upravičeno (je gradnja že skoraj zaključena) in skušajo s tem zgolj iztržiti dodatne koristi iz tega naslova (stroški podaljšanja, finančne posledice podražitve materialov in podobno).  To vpliva na celotne stroške investicije, posledično se morajo namreč podaljšati pogodbe za z zakonom določene udeležence v graditvi (nadzor, projektiranje, druge storitve…) in konkretno pri Stanovanjskemu skladu RS to povzroči neugodne finančne in druge posledice, nepotrebne zamude pri dokončevanju gradenj, pridobivanju upravnih dovoljenj, objavi javnih razpisov za oddajo stanovanj in povišanje dostopnih najemnin pri postopkih zagotavljanja javnih najemnih stanovanj.

Kaj bi morala obsegati resolucija o stanovanjskem programu za obdobje 2025-2035

Za naslednje obdobje bi bilo zaželeno, da se ne pogovarjamo več samo o resoluciji, ampak o dejanskem stanovanjskem programu države, ki bi imel poleg zastavljenih ciljev glede zagotavljanja in reševanja stanovanjske problematike, določene in za državo (ter vsakokratno vlado RS in ministrstva) zavezujoče določbe o aktivnostih – ukrepih, zagotavljanju finančnih in kadrovskih virov za realizacijo ciljev ter glede na te vire jasno opredeljene zaveze vseh akterjev. Dokument mora biti usklajen z drugimi strateškimi dokumenti države, nacionalnimi programi (npr. za Rome, za starejše, za mladino, za druge ranljive skupine, področje varstva okolja, … )  in evropsko zakonodajo ter slediti sodobnim trendom na stanovanjskem področju, kot tudi spremenjeni družbeno ekonomski situaciji in potrebam ter zlasti izzivom sodobne družbe (varstvo okolja, naravne nesreče, preprečevanje širjenja bolezni, spremenjeni trend gradnje, dela, izobraževanja in bivanja).

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS