Novinarska vprašanja

06. marec 2015

Odgovor na novinarska vprašanja – POP TV

Zeleni gaj

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Pozdravljeni, držijo navedbe spletnega portala Žurnal, da je Stanovanjski sklad od bank, ki so kreditirale nakupe zahtevala, da denar deponirajo pri izbranemu notarju?

Stanovanjski sklad RS je skladno z zakonom ter splošnimi pogoji izročil v notarsko hrambo zemljiškoknjižna dovolila notarju, pri čemer je poleg pogoja plačila kupnine, kot pogoj določena tudi predložitev primopredajnega zapisnika na podlagi uspešno opravljene primopredaje stanovanjske enote. Pogoj plačane kupnine kupec izpolni po predložitvi dokazila o plačilu celotnega zneska kupnine, zmanjšanega za morebitni zadržani del kupnine v višini 5% v primeru ugotovitve obstoja očitnih stvarnih napak, kar kupec povzame v primopredajnem zapisniku. Kot predložitev dokazila o plačilu kupnine skladno z vsebino zapisnika o prevzemu listine v hrambo šteje pisni dokaz, iz katerega je razvidno nakazilo denarnega zneska na račun Stanovanjskega sklada RS kot prejemnika, bodisi overjen prepis notarskega zapisnika o deponiranju zneska kupnine ali dela kupnine s katerim notar dokazuje, da je na njegov fiduciarni račun v imenu kupca za Stanovanjski sklad RS kot prodajalca prejel deponirani znesek. Zadnja možnost, t.j. deponiranje denarnega zneska, pride v poštev takrat, ko stranka zneska kupnine ne poravna iz lastnih sredstev, ampak v ta namen z izbrano banko sklene kreditno pogodbo in najame posojilo.

Ni odveč poudariti, da rešitev, ki je v konkretnem primeru predstavljala alternativo notarski hrambi denarja, t.j. v primerih, ko banka za odobritev posojila zahteva ustanovitev hipoteke na tretjih nepremičninah (torej ne kupljenih) in kasneje naknaden prenos hipoteke na nepremičnine, ki so predmet nakupa od Stanovanjskega sklada RS šele po dvigu listine iz hrambe in vložitvi zemljiškoknjižnega predloga vpisa lastninske pravice v korist kupca, stroškovno predstavlja manj ugodno rešitev oziroma dosti višji znesek.

Stanovanjski sklad RS kot prodajalec kupcem ni pogojeval deponiranja kupnine oziroma dela kupnine pri notarju, temveč so imeli kupci prosto izbiro plačila kupnine neposredno na račun Stanovanjskega sklada RS kot prodajalca. Skladno z običajno prakso pri nakazilih kupnine v primeru pridobitve hipotekarnega kredita, ko banke sredstva kredita nakazujejo šele po vpisu plombe za vpis lastninske pravice in hipoteke v zemljiško knjigo, pa je Stanovanjski sklad RS kot prodajalec bankam upnicam omogočil, da za čas do prevzema zemljiškoknjižnega dovolila iz notarske hrambe, ko vpis plombe še ni mogoč, banke denarna sredstva deponirajo pri notarju, ki je v notarskem zapisniku zapisal splošne pogoje prodaje za lokaciji F4 in F5.1 ter je posledično seznanjen z obema projektoma. Sama hramba denarja pri notarju je bila predvidena izključno iz razlogov operativne in časovne racionalnosti ter ekonomičnosti glede na to, da so bile pri notarju sklepane tudi prodajne pogodbe s končnimi kupci in deponirana tudi zemljiškoknjižna dovolila in je bilo s tem povezano tudi preverjanje vseh pogojev za dvig deponiranih zemljiškoknjižnih dovolil iz notarske hrambe.

četudi informacija ne drži in jo boste zanikali, me zanima, koliko takšnih deponiranj so banke vseeno izvedle pri notarju?

S številom koliko deponiranj so banke izvedle pri notarjih, nismo seznanjeni.

Drži, da je Stanovanjski sklad favoriziral le enega notarja, Uroša Kosa? Zakaj samo enega?

Notarsko storitev lahko fizične in pravne osebe v Republiki Sloveniji opravijo pri katerikoli notarki ali notarju, ki je imenovan/a in opravlja svojo poklicno dejavnost osebno, skladno z Ustavo, Zakonom o notariatu, Kodeksom notarske poklicne etike ter ostalimi splošnimi akti.

Odgovore na to temo najdete tudi objavljene na naši spletni strani https://ssrs.si/novice/Odgovori-na-novinarska-vprasanja-zurnal-24

Lepo pozdravljeni,
Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi